Aira,tudi jaz sem bila dolga leta v taki fazi,pa sem skozi izkušnje in prebranih ogromno knjig na teme o odnosih,komunikaciji,značajih,ugotovila,da sploh nikogar ne sovražim,ker vse so samo odnosi in odvisno s katerega zornega kota gledaš na zadeve in ljudi.Sovraštvo,zamere,premišljevanje o maščevanju,pa samo samemu sebi jemljejo energijo,tisti,ki nanj vse to leti,pa za to sploh ne ve,torej uživa naprej,ti pa sam sebe mučiš.Sem pa tudi zelo občutljiva in me včasih samo odtenek lahko spravi iz tira,tudi zamerim,pa ne za dolgo.Premislim,razčlenim in postavim zadevo na svoje mesto in grem naprej. Je pa tako,da ima palica vedno dva konca in velikokrat sem bila priča,da to res drži.Zato tudi vedno delujem tako,da namerno ne bi prizadela nikogar. Skozi rožnata očala pa tudi poskušam,da gledam čimmanj,se mi zdi,da sem že tako ali tako to počela predolgo.