Enkrat sem na avtobusu prav takole dozivela, da sem se zavedela in tak preblisk dobila (in napisala misel o lepoti, bilo je enega 16. otkobra, ne spomnim se pa, katerega leta)... namrec, gor sta prisli dve bejbi - ena mi je takoj padla v oci, druge sploh nisem opazila, ta prva je bila res lepotica, prav z veseljem si jo pogledal... A to je vse skupaj trajalo morebiti kaksnih par sekund, toliko da sem ocitno 'preskenirala' tole, potem pa me je kar presenetilo, ker se mi sploh ni zdela vec cedna, v momentu me ni zanimala vec, pac pa sem sele tedaj opazila ono drugo in videla, da je pravzaprav veliko bolj cedna, vendar na drugacen nacin; njo sem -skrivoma seveda- opazovala dlje in se sploh 'nisem navelicala'... Ce bi v nekem smislu 'izbirala' obraze, bi ono prvo takoj 'odvrgla', to drugo pa bi dala v ozji izbor... No in mi je dalo prav misliti... Pa sem se potem spomnila tele misli - lepota je skladnost s samim sabo. V bistvu je bila tista, ki je bila na prvi pogled manj skladna, bolj skladna - s sabo... nekaj je 'obetala', nekaj si 'prebral' na njej... Ona prva pa ti je z eno sliko ze vse povedala; dolgcas.