-
Št. objav
60.485 -
Član od
-
Zadnji obisk
Vrsta vsebine
Profili
Forumi
Koledar
Blogi
Vse kar je objavil/a Marsa
-
kar nekaj uporabniških imen (kot tudi njihovih celotnih accountov) ni več.
-
Ja. Tudi jaz ne bi zasovražila, jasno, sploh če bi mi povedala. Kot praviš, tako pač je, se zgodi, nimam vpliva na to, vprašanje pa je, koliko bi se še želela družit po tem s to prijateljico - in morebiti z njo in mojim ex in zdaj njenim novim fantom. Nisem še bila v taki vlogi, tako da ne morem rečt. Nimam problema, pisala sem o hipotetičnem primeru (da včasih ni nujno, da popolnoma vse poveš prijatelju), ki pa se je res zgodil tudi meni. Nič takega torej, česar ne bi smela ali pa mogla povedat (da bi bilo kakšno nezaupanje, nasprotno, roko dam v ogenj za obe, kar se tega tiče), gre izključno samo zame in moj odnos (do njiju in še koga). V glavnem, jaz ne iščem prijateljev, znanstev pa še manj. Če pa bi že kaj res potrebovala, pa bi to bilo nekaj drugega kot pogovori o tem, kakšna naj bi zgledala prijateljstva. Skratka, jaz stopam drugače v prijateljstva, ne analiziram že prej tako zelo - ali ko spoznam novo osebo, tudi ne postavim pravil ali predstav o prijateljstvu ali čemerkoli kar na začetku. Če sem pa lahko iskrena (glede na to, da je fajn da dobiš odziv in me itak ne poznaš in ti tako v tem smislu moje mnenje nič ne pomeni, se pravi te ne morem prizadeti ali pa užaliti), pa se mi zdi, da bi se mogoče tudi jaz izognila druženju na tak način, če bi ves čas druženja skušala doreči, kakšni naj bodo temelji. Ljudje se družimo tudi zato, da se malo sprostimo in ko se začneš pogovarjat z nekom, takoj vidiš, ali ti ta debata nekaj da ali pa ne, in če se po debati z nekom počutiš nad dobro, si želiš še druženja, bližine itd., potem je to super, če se pa po druženju z osebo počutiš izmučeno, izžeto kot cunjo, nerazumljeno in nezadovoljEno v komunikacijskem smislu, pa se potem ne puliš tako zelo za to prijateljstvo. Ko praviš, da ima ljubezen večjo težo; razumem, kaj meniš, zna bit tako, ja, ampak prijateljstvo s težo je pa na nek način še težavnejše lahko. Vsaj meni. Morda pa boš tudi ti nekoč drugače gledala na to, glede na to, da bi lahko bila tvoja mama. Hočem rečt tudi, da morda boš tudi lažje debatirala s kom, ki ti je generacijsko bližje. zdaj so tudi drugačni časi, jaz sem še bolj iz 'tastarih', ko je bilo vse skupaj malo drugače, zdaj pa bolj samo spremljam in opazujem in kolikor vidim, jih ima zelo malo podoben pogled kot ga imam sama, kar je na nek način podobno, kot je pri tebi (zato nimam veliko somišljenikov, kot tudi ne tovrstnih sogovornikov). Zdaj ljudje gledajo drugače tako na prijateljstvo kot tudi na partnerstvo in čeprav včasih pogrešam družbo, kadar sem sama, imam raje samoto in svojo družbo, kot pa prijateljstva in/ali znanstva, ki me v nobenem smislu ne potešijo ali se počutim celo izpraznjeno, namesto izpolnjeno ali nevtralno. Vendar je vseeno drugače, če tako misliš pri 50-ih kot pri 20-ih. Saj pravim, upam da bo kdo mlajši se še kaj priključil...
-
Mayita, Ja, tudi tako je lahko, ja, ampak saj veš sama najbrž: ko srečaš osebe, si z enimi takoj kompa, se zaštekaš itd., ne razmišljaš o ljubezni v takšnem smislu, ene pa srečaš in jih vidiš drugače (kot zgolj prijatelje). To je težko mejo postavit, predvsem pa morata oba imeti enak odnos do vajinega odnosa (kar sva pa že prej *ugotovili*). ps: drugače pa mislim, da je s prijateljem na nek način tako kot s fantom oz. morebitnim (bodočim) partnerjem: manj ga iščeš, prej ga srečaš. In ko ga, ponavadi veš. Vsaj jaz oz. z mano je tako.
-
Hmm... Se pravi, imaš težave, ker si želiš 'prave prijatelje', ampak v začetku morebitnih prijateljstev postaviš merila in pravila, kaj to sploh je? Kakorkoli, upam da boš našla in imela taka prijateljstva, kjer bosta obe 'strani' o prijateljstvu razmišljali podobno in imeli do njega enak odnos. Drugače itak ni možno; ne v prijateljstvu, kot tudi ne v partnerstvu. Za oboje je potrebnih nekaj predpogojev, predvsem pa morata imeti do obojega podoben ali enak odnos.
-
Ja, ampak če imam jaz težave, v katere je vključena druga oseba, tudi moj prijatelj, ne morem tega nikomur govoriti, ker bi s tem izdala zaupanje, se strinjaš? No to pa potem pomeni, da s prvim prijateljem o tem ne moreš govoriti, čeprav se tiče tebe (ampak ne pa SAMO tebe). Ne vem, nimam takih odgovorov, ki bi te zadovoljili, žal. Upam da bo še kdo kaj napisal oz. da še kdo poda kako misel. Vem pa, da če bi imela prijateljico, ki bi zdaj dobila fanta in ne bi imela več toliko časa zame, bi ji to od srca privoščila, pa čeprav bi bila ob tem malo žalostna ali bi se celo počutila zapostavljeno, ker zato, ker je moja prijateljica, ji želim vse lepo. Bi dala njeni sreči prednost pred tem, da jo jaz rabim. In bi tudi razumela, da je raje v objemu svojega fanta, kot da posluša moje težave, in ji ne bi tega niti najmanj zamerila. ... Niti malo nimam problemov z zaupanjem, pravzaprav sem še preveč zaupljiva. No saj ni važno, imava drugačne poglede, nič takega, saj ni nekih pravil.
-
Kaj pa, če bi raje se vključila v kakšno debato, kot da bi v večih temah se to spraševala? Ali tudi če bi bila v družbi z morebitnim novim prijateljem, bi se raje pogovarjala o psih, umetnosti, glasbi itd., ali bi mu govorila že kar takoj, kako nimaš pravih prijateljev? Pravi prijatelji tudi ne rastejo na drevju. Pravi prijatelji ne pomenijo samo, da so oni zate tu, pač pa da si tudi ti zanje tu. In takšno. Predvsem niso samoumevni.
-
Bravo. Tako kot jaz.
-
Včasih prijatelju ne zaupaš čisto vsega, kar se ti mota po glavi, iz zelo preprostega razloga: ne želiš ga obremenjevati. Potem je lahko primer, da ti je kdo kaj zaupal, samo in izključno tebi, pa postaneš na nek način tudi sam del zgodbe, ampak če bi povedal karkoli tretji osebi (svojemu drugemu prijatelju), bi izdal zaupanje prvega. Stvari so največkrat zelo preproste, včasih pa niso.
-
Ja, imaš prav, pa vendar je lahko tudi drugače. Recimo z mojimi frendami smo imele tudi obdobja, ko se po več mesecev (ali celo let) nismo družile, tako je naneslo... enkrat ker smo imeli druge družbe, potem so prišli otroci, potem sva se pa enkrat srečali po x letih pa smo potem bili spet frendi na varianto rit&srajca. Potem smo se mi preselili, ona je imela neke druge okoliščine, da smo se spet malo 'izgubili', potem pa sva spet prišli skupaj. Z drugo prav tako; jaz sem se preselila, ona je imela v tistem odbobju neke svoje stvari, pa se nisva družili... potem pa kar spet naenkrat in tako da sva vsak dan bili na zvezi in tudi videli sva se večkrat na teden. Jaz sem sploh s selitvami pogosto tudi nekako potem še kaj drugega zamenjala... Je pa res, da ko sem bila mlajša, toliko stara kot ti, sem imela več teh in nekako 'konstantnih' prijateljev, samo z zelo redkimi med njimi se družim tudi zdaj. Ljudje tudi na različne načine rastemo in se razvijamo, ne nazadnje imamo drugačne hobije. Recimo, ti imaš pse rada, je več variant, da hodiš na pasje sprehode, srečaš tak folk, s psi, imate nekaj skupnega. Eni imajo radi konje, recimo jaz pa ne bi hodila jahat s prijateljico, me to ne pritegne. Eni hodijo na potovanja, drugi pa ne, pa se potem včasih tako poti malo razidejo, če se razviješ v drugačnega človeka oz. imaš neka svoja bodisi zanimanja, bodisi družino. Če ima tvoja prijateljica recimo dojenčka, je jasno, da ne bo mogla bit več tako na zvezi in tebi vedno na razpolago in s tem se je treba pač sprijaznit, čeprav se strinjam, da je žalostno. Zadnjič sem delala s prijateljico iz otroštva, ki se vmes nisva videli desetletja, ko pa sva bili majhni, naju pa niso mogli ločiti in ko se je odselila - v ŠIŠKO! (iz LJ-centra v LJ-Šiško, kar je 5 km, redne avtobusne linije itd.), sva obe jokali. Ker sva vedeli, da prihaja nov lajf, da ne bo več tako, da ona zjutraj pride k meni in se bova potepali, pač pa bom morala it jaz na bus, videli se bova morda 1x tedensko in tista druženja so potem čisto drugačna. Nekako samo gledaš na uro. ker veš, da bova odšli vsaka k sebi v svoj lajf, ki nenadoma, čez noč, ni bil več najin skupen, združljiv. Tega ne bom nikoli pozabla, kako sva jokali tedaj. ampak to je življenje. Tako je. Ti boš pa našla koga ali kakšne ljudi, ki jih bodo prav tako privlačili psi, boste hodili skupaj na sprehode in tako dalje. Vedno nam pride kdo na pot v življenju. Boš vidla.
-
Jaz pa ful, celo te Zagorje pa takšne.
-
saj vem. Hm, to je zoprno, ja, ker je res: nikogar ne moreš prisiliti, da bo (in rad) s tabo, ampak mogoče moraš pa spoznat nove ljudi, saj tudi ti najbrž ne želiš biti v družbi ljudi, ki si ne želijo biti v tvoji družbi? Saj druženje je zato, da se imamo vsi fajn. Včasih se ta prijateljstva (iz osnovne šole, srednje itd.) potem res razidejo, ne nujno, ker bi bil ne vem kakšen razlog. Praviš, da so te klicali, samo ko so te rabili... Morda je res, morda si pa samo ti to tako doživela; morda pa so čutili, da jih ti rabiš, pa so te poklicali in našli pač en razlog... saj veš, kako je: recimo fant si ne upa poklicati punce, potem jo pa kliče, ker ga kao nekaj zanima v zvezi s šolo - ali kaj takega... Ni nujno, da je v tvojem primeru bilo tako, pišem samo, kaj vse je možno. Ampak kot kaže, si osamljena (kljub temu da si rada bolj zase) in upam, da boš našla kakšne nove prijatelje, če stari nimajo časa zate. Te stvari so včasih delikatne; imam 2 znanki, od katerih včasih slišim, da si druga ne najde časa za prvo, ampak obe tako mislita, čim ena ne kliče. Tako da potem obe mislita, da sta druga drugi nekako odveč, pa se nočeta vsiljevati, po njunem mnenju, v resnici gre lahko pa povsem za desete stvari, pa tudi, včasih imaš koga neskončno rad in bi ga poklical, vendar ker nisi v dobri koži, se ne počutiš dobro, ga nočeš moriti s svojimi težavami, pozitivnosti (pa morda še za dva) pa v tistem trenutku ne zmoreš. Tako da ni nujno vedno tako, da če kdo ni vedno za stvar, da se noče družiti, ne nazadnje morda dejansko nima časa ali ima druge stvari, pa saj tudi drugi ne povejo vsega tebi, tako kot ti njim ne. Ali se ti pa kdo dolgo ne javi, pa si misliš, kaj je s tabo narobe, oni pa ima brata ali sestro, ki ima raka ali kakšne druge težavne zadeve, pa se zdi, da je tebe v enem odbobju nekoliko zanemaril. Kot je napisala Mayita: včasih se s pravimi frendi po več leto celo ne vidiš niti nisi na zvezi, potem pa si lahko spet, kot da ne bi minila ta leta vmes. To je fajn da imaš nekaj, kar te veseli in žene. Upam tudi jaz da ti bo uspelo!
-
Ok. Očitno.
-
Kaj pa vem, odvisno, za kaj gre, pa tudi, kdaj je to bilo. Če nekdo skrbi zate (če si recimo otrok), potem je včasih kar prav, da kdo na tak način skrbi zate, da se nekoliko vtika vate in podobno, je pa res, da niso vsi načini za vse. Ampak hočem rečt, da morda ti pa niso slabega želeli, morda si samo ti to tako doživela, ker so te pač silili v nek red in ritem, ki pa je morda zate bil dober (oz. je vsaj po njihovem mnenju bil zate dober)? Ne vem, ne morem vedet, to ti veš in tvoji. To si nas več želi včasih, nihče ne mara smiljenja in tega, po drugi strani pa je fajn, če imaš koga, ki mu lahko zaupaš in je ob tebi, ti na nek način odvzame del bremena oz. ti ga pomaga mal nosit in se lahko malo nasloniš nanj. Ampak pri teh letih res ni treba razmišljat o takih stvareh, saj te čaka še veliko lepega. No če je tako, da si zadovoljna s tem, kar si zdaj, in kakršna si zdaj, potem gre lahko najbrž samo na bolje.
-
Oprosti, nisem te dobro razumela oz. ti nisem mogla dobro slediti, ampak kolikor sem razbrala, imaš razne hobije, pri katerih se počutiš dobro in izpolnjeno, ne maraš velikih družb, si bolj umetniške sorte... In občutek imaš, da te okolica ni spreje(ma)la in da te še vedno ne in da te celo sovražijo. No to močno dvomim; saj ljudje ne sovražimo kar tako drugih ljudi, saj nisi nikomur nič naredila... Tudi praviš, da so pohvalili tvoje stvaritve, se pravi so bili naklonjeni temu kar si ustvarjala. Potem praviš, da si imela prijateljico oz. jo še imaš (nič nisi napisala ali pa nisem zasledila), s katero se boš morda zdaj, ko si se zaradi nekega razloga preselila, manj videla? Očitno (in sama praviš) težko navezuješ stike, bojiš se da te bodo zavrnili, ampak to je po mojem neosnovano, saj kako si te bodo pa želeli oz. tvoje družbe, če vedno ždiš doma? Saj ni treba da hodiš na žure in takšno, saj tudi drugje so ljudje. Praviš da si imela prijatelja, iz tega kar si napisala, sem nekako razbrala, da te je nekoč nekdo zelo prizadel, ki si ga imela rada, in zdaj ko imaš koga rada, kljub temu, da ga imaš res rada, kar nekako zakrkneš? ... Morda te nisem dobro razumela... Ampak s takšnim se ubada veliko ljudi, veliko jih je/nas je na nek način samih, pa to včasih potem pomeni tudi osamljenost, če si pa dolgo samski, pa se celo lahko tudi nekoliko počudačiš, vendar zate morda ni bojazni za to, ker si še zelo mlada. Ne vem, kaj ti naj napišem na tale tvoj zapis, mislim da je fajn da si to napisala, morda ti je zdaj kaj lažje, ko si dala malo ven iz sebe to. Morda si dala preveč teže vsemu, da jemlješ preveč črnogledo. V glavnem, v bistvu ne verjamem, da te v tvojem krogu ni nihče maral. Je pa tudi možno, da se niso hoteli vtikati vate, če praviš, da si bolj zase, ti pa si mislila, da si nesprejeta, pa si se tako znašla v enem začaranem krogu... Upam, da se boš v novem okolju fajn prilagodila in si našla kakšno fajn družbo, morda celo kakega umetnika ali podobno.
-
Mislim Sin, da je bilo tole popolnoma odveč. V bistvu se zaradi takih tvojih odzivov na daleč izogibam komentiranju tvojih postov in tudi zdajle sem hotla že zapret temo. Skratka, jaz osebno nisem videla nič takega v Pornyjevem postu, še rekel je, da si ne ženi k srcu, ker je tudi on očitno vedel, da ni možno komentirat, ne da bi ti videl da nekaj leti osebno nate. Mislim da predvsem zato tudi dobivaš minuse in ne, ker bi tvoji posti bili slabi al kaj jaz vem kakšni, ali pa ker bi bil ravno ti, čeprav to slednje je seveda povezano; ne dobiš minusov, ker si to ti, pač pa ker se kot tak, kot si (občutljiv nase totalno), preobčutljivo in ne zelo spravljivo odzivaš. V bistvu si določil Pornyja, da je bil nastrojen proti tebi, jaz pa vidim, da če je kdo nastrojen bil tule zdajle, da si to ti. No morda se tudi motim, ampak moja percepcija je bila taka. ... O temi pa se težko izjasnim črnobelo oz. enostransko, ker je to zelo kompleksno, ampak če bi mi že držali nož za vratom in da se moram nadnujno izjasnit za eno ali drugo opcijo, potem nisem na strani Izraela (čeprav jih v enih pogledih neskončno cenim, npr. inteligenco, znanje itd. ipd.). Tako da tudi malo podobno menim kot oni oranžni žarek (kolikor sem prispevek na hitrico preletela).
-
Ja, malenkost, kamne kar obožujem, tko da tudi take teme ponavadi hitro opazim in komentiram (če je tak primer oz. če 'imam kej za povedat' - ker sicer nisem nek težek znalec, sem pa *ljubiteljica* ). O, si šel pogledat, kul, ja, skoraj ziher je lepidolit, se vidi da je čisto drugačen, ne nazadnje že po barvi (čeprav tu ne moreš bit povsem ziher, so zelo različni tudi ametisti, od povsem bledikavih do močno vijoličastih, lahko so tudi malo 'rumenkasti', no če je tako, so včasih v mixu s citrinom, pa je potem ta kamen ametrin). Ja, ne vem, kaj bi bil, možno, da bi bil lahko kateri od ahatov, slednji so res najrazličnejši, ga pa še nisem takega videla. Prvi hip sem pomislila celo na krizokol, samo mislim, da ni. Je pa ful sort teh ahatov, tud jaspis bi morda celo lahko bil.
-
Žal se ne spomnim takega primera (s točno tema dvema aspektoma), ko praviš, da naj zanemarimo znamenji, da te bolj aspekti zanimajo, tega se žal ta hip ne spomnim, no tako da se bom osredotočila samo na znamenji. V osnovi se taki osebi zelo privlačita, temelji pa prepogosto ta privlačnost zgolj na fizični oz. erotični privlačnosti in to, kar ju na začetku privlači (močna seksualnost), ju nazadnje pogosto odbije drug od drugega (ker se večkrat sprevrže v močna ega oz. medsebojno tekmo egov). Levinja utegne bit posesivna - kar je sicer lahko tudi Škorpijon, vendar slednji potrebuje več časa zase, Levinja pa ima rada, da se vse dogaja 'skupaj' in da se sploh okrog nje vse dogaja. Govorim o tipičnih predstavnikih znamenj, kar pa je lahko drugače, če gre za druge ujemajoče položaje, predvsem Luni, ki je zelo fajn, da sta kompatibilni in lahko *rešita* potem tudi del tega ne tako ujemajočega. Recimo če ima Škorpijon kak pomemben položaj v Tehtnici, je ta zveza gotovo lahko boljša (recimo merkur in/ali venero), kot tudi, če ima levinja kaj v Devici... Ujemanje v primerih, da bi Škorpijon imel kaj v Strelcu ali Levinja kaj v Raku, je tudi možno, vendar manj, ker se bi utegnil spet izpostaviti osnovni problem; škorpijon s strelcem bi še bolj 'bežal', levinja z rakico pa bi še bolj skušala vezat nase... Tako da če bi Levinja imela Luno v Vodnarju in Škorpijon Luno v Dvojčkih (pa recimo on venero v tehtnici, ona pa v raku ali devici), pa bi to bila lahko že dobra kombinacija...
-
saj ga (največkrat) imajo, samo ti v tem trenutku ga še ne veš. Tudi jaz sem se že spraševala kaj podobnega, no danes pa sem spraševala *Boga*, zakaj mi je dal tak test, pa tudi nisem dobila njegovega odgovora, pa sem si odgovorila kar sama: ker očitno lahko to prenesem (čeprav sama mislim da ne morem, ampak če se mi je to pojavilo na poti, skoraj ne verjamem, da ne bi bilo tako, če mi ne bi bilo na nek način namenjeno, se pravi skupaj z *rešitvijo* oz. vsaj lekcijo samo kot tako).
-
Seveda, to je na nek način zelo velika želja. Mislim da si nas velika večina želi koga takega ob sebi, spodbudno pa je, da velika večina ljudi tudi *dobi* tako osebo v svoje življenje, tako da je velika verjetnost, da ga boš tudi ti. Jaz mislim, da kot pravijo, da za vsako bolezen raste zel, da je vsaka oseba vsaj s kom sorodna (duša), potem temu običajno rečemo, da je to *prava oseba* (kar pa ne pomeni, da je dokončno prava, samoumevna, za vedno itd.).
-
Hojla, ne sekiraj se, to ni nič nenavadnega, da nimaš pravih prijateljev oz. zelo malo, poleg tega pa, kot pravi Gold, si že zelo mlada, bo še veliko priložnosti za prijateljstva. Sicer pa pravi prijatelj predvsem pomeni, da, če je pravi, je tu zate, vseeno pa ni kar samoumeven; da je on pač tvoj prijatelj, zato ker tako mora bit ali ker si ga ti za to določil ali si to želiš. Ponavadi gre za podobne interese, ni pa vedno to nujno, skoraj nujno pa je, da gre za enake ali podobne vrednote. Nekateri imajo ogromno prijateljev, vendar je vprašanje, koliko so potem pristni in globoki oz. ta prijateljstva. Prijateljstvo je namreč treba negovati in težko je polno in kakovostno vzdrževati številna prijateljstva. No, enim uspe (očitno). Je pa tako, kot praviš, slej ko prej dobijo punce, se poročijo, dobijo drugačne službe ali imajo iz drugega razloga manj časa (zate). Tudi sama imam v bistvu ta *problem*, vendar nimam zato manj prijateljev, se pa zato lahko manj družim z njimi. Pač prijatelj tudi ni nekdo, ki ti bo ves čas na razpolago, po drugi strani pa ti je lahko na razpolago ob 2h zjutraj, če je kaj nujnega. Nikar ne misli, da si v tem osamljena; pravi prijatelji so redki in dragoceni, v življenju jih ne spoznaš prav veliko, a zagotovo kakšnega. Tako da ga boš skoraj ziher tudi ti.
-
Hoj. Za prvega ne vem, kaj bi bil, drugi mislim da ni ametist, lahko bi bil (oz. mislim da je) lepidolit, zadnji bi rekla, da je kak kalcit (sploh ker praviš da so slovenski, v Sloveniji je ful kalcita) ali kresilni kremen.
-
No ja, kakšen dan mlajši je menda lahko... drugače se pa še kar strinjam, vendar samo praviloma (izjemoma pa lahko menim tudi drugače). Kakorkoli, tudi jaz opažam oz. ugotavljam, da je najbolj prav, da se družijo in združujejo taki iz iste generacije... ki so vsaj približno enako stari... imajo že zato podobne poglede tako na življenje samo kot tudi na ostalo; odnose, partnerstvo itd.
-
Tako je.
-
Nič čudnega, sej ima res lepe, tudi meni so všeč. Pa nima sam učkov lepih...
-
wow, lepo. *sploh nisem opazila, da ni v Kristalih (sem bila pozorna samo na naslov teme očitno) - bom prestavila, hvala za opombo.