Marsa

aja, ne razmišljaj toliko o negativnih možnih variantah, da te bodo ljudje zapustili in podobno, samo probaj se pogovarjat, kdaj pa kdaj tud povedat svoje občutke in/ali po njih vprašat. Saj to ni nič takega, saj imamo vsi te in one pomisleke... najbrž ti je mimo reči, probaj se bolj sprostit, ker to pač že sam najbrž veš, ampak probaj se bolj sprostit in morda malo bolj tudi zaupat... to je lepo, da si neki osebi kaj polepšal in te ima rada... Očitno težko zaupaš, a bo mogoče tudi to sčasoma se skuliralo ali vsaj omililo, če veš da ti nihče nič noče oz. te ima rad, te sprejema in ti hoče dobro. Ne vidim, kaj bi bilo lahko slabega v tem.

meni se zdiš kul, razmišljajoč, iskren... osredotočen, v bistvu se torej pravzaprav kar dosti poznaš in fajn da tudi uvidiš in uspeš pozitivno ovrednotiti svoj uspeh, svojo rast. To je ful pozitivno in očitno ti pogovor že sam po sebi koristi in pomaga, še sploh, če je nekdo za to prav usposobljen (kot recimo psihiatrinja) oz. razume tvoj *problem* oz. situacijo. Veliko težje se je pogovarjati, če mislimo, da nas nihče ne razume oz. da nas ne razumejo, pa je to potem morda tudi del problema; da si se počutil nerazumljen, to je res frustrirajoče. To imamo vsi, tisti, ki s(m)o morda iz tega ali onega razloga občutljivejši (morda niti ne nujno v 'občutljivem' smislu, pač pa bolj nekako v zaznavnem), če pa imaš prav diagnozo in vse, si se zdravil, potem je zate gotovo še težje. Mislim da je fajn da si prikrožil k nam. Saj se bo morda še kdo javil, ki doživlja kaj podobnega, ali tak, ki o teh zadevah kaj več ve, ima več znanja in izkušenj, tako da kakšno pikico zase boš pa skoraj gotovo izsrkal.

aja in še pikapolonica se je utopila v mojem čaju. Sploh je nisem vidla, niti da leta okol, nagnem čaj (temen, tako da sploh nisem vidla), pa nekaj na ustnicah, se ustrašim da sem skoraj muho požrla, pa opazim da je pikapolonica, čist negibna. Bogve kolk časa je bila not, sem jo oživljala, sušila, toplila, pihala vanjo in vse, pa je ostala negibna.

jaz sem tud taka, včas sem bila pa še bolj... je riba včasih kar podobna. samo sem potem včas kar oboje. recimo sem si kar obe varianti kupila (npr. oblekci, k se nisem mogla odločit med violično in zeleno) ali naročila: VEDNO sem naročila indijančka in baklavo, pol pa nič od tega nisem mogla pojest in v bistvu sem imela še problem, k je čist druga fora sladkarije, pa nisme vedla, kaj naj prej, ob tem, da sem bla pol itak že sita od ene ali še prej... tko da idealno bi blo 1/2 baklave, ki bi jo pojedla najprej, pol pa še 1/2 indijančka. Sam škoda, k drugi niso tega hotli na tak način in v obratnem vrstnem redu. ....... Men se je pa zoprno začel škorpijon. se mi še pisat ne da, sej tud mislit sploh ne morem in komaj jem. pa še sanje sem imela grozne oz. mučne in čudne. bom pa najbrž kateri film gledala, samo mam dilemo s filmi (mogoče tale tehtnica-riba spet ), k sta kar dva dobra: Matrica 2 in Good sheperd, pa se glih ne izideta. Včeraj sem Matrcio 1 gledala pa zaspala zraven. Lep preostanek večera!

Dobra.

jaz sem bila pa ravno danes zjutraj 'tabletkarica'. praktično skoraj na tešče sem eno vzela (samo 1 deci [ali še manj, uno tanajmanjšo kavno šalčko] kefirja sem prej spila, glih zato da ne bo čist na tešče). Sicer sem pa tudi jaz *proti* oz. če se le da, da se ne jemljejo. Včasih pa očitno pač ne gre drugače.

Viyola, sočustvujem, upam da si kolikor toliko neboleče pregurala dan! Upam da boš čimprej čisto ok. ... Druidka, čudno da so kakšni problemi s tem; pri nas tamal tud ni maral mesa in mu ga potem niso turili, še na žurih so nas hecali, da imamo fajn uštimanega tamalga, k ga mamo 'na kruhu in vodi'. (ker seveda tudi ni jedel inkovskih in goji jagod in tega ) Sicer pa številni otroci ne marajo mesa. Tudi mesnice jim smrdijo itd. Tudi meni in tud jaz sem gmoto kepastega mesa pogosto šla izpljunit v wc. Je pa zelo pomembno, kakšen odnos imaš do hrane že od samega začetka. Zato je pomembno, da je tudi v šolah in vrtcih prehrana dobra, kakovostna. No moje izkušnje so tako z vrtcem in šolo kar pozitivne, vedno se je dal vse zmenit in prilagodit (kot tudi s spanjem v vrtcu).

se strinjam. valjda imamo neko *težnjo* da vse nekako pri sebi popredalčkamo. To ni v redu, pa drugi strani je pa tudi v redu, prvič ker brez umestitve pri sebi očitno zadev ne moremo razumeti, in drugič, ker tako lažje 'izbiramo' *sebi/zase/svoje*. Očitno ni mogoče ne dobiti nekakšnega vtisa o vsem in spet je to lahko dobro in/ali slabo.

Vse najboljše, Cipcipilonika! xrosex (jaz sem pa mislila da si lev z ascendentom v tehtnici )

Lepo da ti nekaj pomenijo naša mnenja in da si se odzval in prišel tole napisat. Ja, vse ali večina je v glavi, pa če sam delaš neke korake, pa če imaš še podporo, potem res ne vidim, zakaj ne bi moglo iti samo na boljše. Sploh če si itak že veliko tega 'sam prebrodil', kot si napisal. V bistvu tudi poznaš, si določil *problem* in ga rešuješ.... to je v bistvu vsaj 1/2 dela. V primeru jemanja zdravil oz. ukinjanja in/ali prekinitve oz. nadomestitve s kakšnim drugim, morda alternativnim zdravljenjem, pa se ti ne upam nič napisati, ampak vsekakor se posvetuj o teh možnostih, če o njih razmišljaš, tudi s svojo psihiatrinjo, sploh ker praviš, da je okej in da ji lahko zaupaš. Lepo bodi. ... kar se tiče ostalega, se bodo pa drugi najbrž oglasili (jaz niti ne vem, kaj je clv, o veganstvu pa nsiem taprava oseba, da bi ti kaj pisala)

tenx za tole, si me spravila v dobro voljo prec.

(ja se pozna, tud ko sam v glavi pri sebi si hvaležen, [vsaj pri meni]; se pravi tudi ko še nismo tu pisali. Kar lohk pomeni tudi to, da celo če si na skrivaj hvaležen, pa že dela )

za izkazovanje hvaležnosti je vedno pravi čas.

saj. (tenx za ukvarjanje )

Un ga grize v faco, ta pa čist *stoičen*, uizi.

ta pika je pika(polonica)

http://shrani.si/f/8/UF/2AFDLREi/bicycles.jpg

Eni osebi bi se rada opravičila, ker sem v enem trenutku prehitro in neprimerno odreagirala, ker sem napačno dojela njeno sporočilo - pač kar en miselni tok mi 'skrene' v eno smer včasih (se recimo zgodi, da se zapičim v eno besedo, pa potem celotna misel izgubi pomen oz. ga popačim).

ne poznam znanstvene razlage, samo povem kako je bilo, kako smo se počutili. in ne - nič alkota ni bilo, niti mačka. 'VodEni žur'. Ja, za kisik je pa znano, celo so hoteli tudi pri nas uveljaviti lokale s 'kisikovo ponudbo', pa očitno se ni prijelo.

Dan. Danes sem malo bolje, čeprav sem se vsa žalostna zbudila, samo sem že bolje. Nekaj razpoloženjsko niham. Zapestje me pa nič več ne boli. Koleno pa samo malo pa enih par plavic mam, ampak sej so lahko, ker že zelo dolgo nisem imela nobene. Danes sem sanjala, da je bila vrv za perilo in so gor viseli obešeni na kljukicah taki trakovi, ki so se ful zvijali, ampak trakovi pa so bili kot ena svetloba ali dim (podobno kot slika dneva, ki jo je objavila Shanyah). No in so ful plapolali oz. se nekako 'vili'. Sem najprej od daleč gledala, pa je vse migalo in to, no pol je bilo pa nekaj podobnega, ko sem pobližje zagledala. Danes si pa namenoma nisem nič zadala in se bom samo prepustila dnevu; morda bom lenarila, brala al pa kej. Če bo lepo, se bom pa ven odrolala, vsaj malo. Lep dan!

ampak resnično si lahko od vode zadet (in tudi od zraka, pač kisika) enkrat smo se nalivali z vodo na enem žuru (šlo je za eno stavo) in smo potem bili kar malo zadeti od vse tiste vode.

nisem imela dobrega dneva danes. tko v prazno se mi je zdel. saj sem ful opravila v bistvu, tud s kolesom sem se šla vozit, ampak kar tko samo malo, ne do frende, nisem bila za družbo. zdaj sem pa še en film gledala (Mati in hči, na tvslo1), pa mi je bil zelo všeč, samo me je razžalostil. Tako da sem dost out. :| Pa še zapestje sem si malo poškodovala pa v koleno sem se udarila, ko sem spravljala kolo. :o) Tako da kar se mene tiče, čist kul, da bo konec dneva zdaj kmalu, upam da bo jutrišnji boljši. Mogoče bo pa tud še kakšen film pa da se mal raztresem. Upam da ste vi imeli boljši dan. In da bo jutri še boljši. Lepo spite... ...

pa še čist te utrudimo. si model. Kava je pravzaprav tudi zdravilna, veš. Z njo celo delajo klistir pri rakavih bolnikih, super vpija vse strupe. Tako da ni vse črnobelo in point je, kot pri večini stvari, v doziranju. Tudi če boš spil 7 litrov navadne vode, ne bo v redu.

Živjo in dobrodošel, Nevermore! Fajn da si prišel okoli; včasih je že to dovolj oz. zelo veliko ali vsaj nekaj, da daš pač malo ven iz sebe takole kaj, poleg tega pa s tem, ko ubeseduješ doživeto in občuteno, tudi umeščaš to pri sebi, tako da že za ta del je to lahko v pomoč. Tudi mi je všeč tvoj iskren zapis. Mislim, da je res, da smo ljudje odtujeni, da je tudi kdaj kakšna nastrojenost itd. ipd., vendar vseeno svet ni tako sovražen in tak prostor, kot ga doživljaš in nikar ne misli, da drugi nimajo težav, morda celo zelo podobnih kot ti. Ko gledaš ljudi, misliš da se morda vsem dogajajo samo lepe stvari, vendar vsi imamo težave v odnosih in z odnosi, eni bolj, drugi manj, ne glede na to, kako srečni s(m)o lahko na videz. Tako da nisi nič izločen, zelo drugačen itd., psihoze oz. podobne motnje pa ima veliko več ljudi, kot si misliš, pa tudi več, kot jih ima tako diagnozo. Zelo se strinjam s Pornyjem, ki pravi 'imej se rad' in tudi s tem, da če/ko najdeš eno *Pravo* osebo, da potem gre vse nekako lažje, si bolj sproščen itd., potem te morda vse to nenadoma sploh ne bo več obremenjevalo, se potem marsikdaj kar samo od sebe to 'raztopi', 'izpuhti'... To je dobro, da imaš prijateljico in očitno se razumeta in očitno če ne beza vate, to in te nekako razume in se je s tem 'sprijaznila'. Tako da, saj druženje je v redu, prijatelji so v redu, druženje z njimi ti pomaga, da tudi sebe lažje vidiš, konec koncev dobiš ogledalo, odziv, pa tako potem lažje pri sebi vidiš katere stvari. Morda ti to lahko pomaga, da se sprostiš v življenju, ko vidiš, da ti (nihče) nič noče in da očitno je vse okej oz. ni tako črno, kot si ti predstavljaš. Ne nazadnje pa ti to lahko pomaga tudi v tem smislu, da boš bolj sproščen tudi z ostalimi ženskami in morda boš potem srečal Pravo ali pa boš ti postal bolj dojemljiv in tudi sprejemljiv za morebitno pravo osebo ali bolj prave osebe, ko se ne boš rabil več počutiti ogroženega. Nikar pa ne misli, da si edini, sam samcat v tem, izločen in vse. Tisti, ki pravijo da nimajo nikakršnih težav v odnosih, lažejo (ali pa bodisi ne čutijo, bodisi so potlačili sebe in jim bo to slej ko prej udarilo na plano). Drži se!

kakšen stavek, kakšna prispodoba! To je tečno, ja, če se otrok ne mara kopat oz. ne mara vode. Jaz od vseh otrok poznam samo eno tako punčko, tako da nimam nekih izkušenj s tem (pa še to smo bili v takem smislu samo na morju skupaj, morda je bilo pri samem kopanju drugače). Tim je prvič ko ga je babica kopala, se pravi še predno bi se sploh moral rodit , že skoraj 'zaplaval', zdrsnil, smuknil je navdušeno in zadovoljno v banjico, da je še babca bila navdušena in je dala eno pripombo, se ne spomnim točno, ampak jaz sem to pri sebi povzela tako, da je pač tipična ribica. Ja, ful prahu, ne vem odkod pride tolk tega, saj sem predvčerajšnjim al kdaj v nulo vse pobrisala, posesala, celo pomila oz. z mokro cunjo, pa ful spet prahu, ja, ko sonce posveti, je polno teh pikic, ki se rolajo po zraku od nikoder. No vsaj nimam rumenega ('žveplenega' al kakšnega) prahu, kot v Štepiju, ko sem bila direkt nasproti toplarne in so pogosto spuščali rumen dim s totalnim spremljajočim sikanjem po več ur hkrati. (enkrat sem celo fotkala to). ~ jaz sem pa čist zgažena dons, kot bi me nekdo mlatil ponoči. sem pa vseeno že pred deseto nesla kavbojke pa trenirke sušit... ful si dam opravit s temi cotami. pa kuhinjo sem pospravila itd. čist odštekano sem sanjala... da smo v enem stanovanju en folk tekali skozi vse prostore, tako v krogu, po enih hodnikih pa sobah, ampak skoz isto, kot tak sprevodek, z glasbeno spremljavo, v ritmu, no eni so bili pa tko skupaj prepleteni po štirje, tako da so bile v tej koloni take vrste s po 4 ljudmi, ki so se tko držali, kot bi recimo plesali kolo: prepleteno... oz. so se sproti take skupinice oblikovale... jaz sem najprej mislila da se rolamo po teh sobah kar tko, pač naključno, kot v sprevodu, nakar se je izkazalo, da v bistvu moramo bit po 4 skupaj in pol sem se hotla nekak uštulit zraven v kateri niz, pa so me kar stran tiščali - tolk trdno so se držali rpepleteni, da v bistvu se nisem mogla nikamor priključit.... pol sem bila jaz sama med temi skupinicami po 4. Potem sem se pa izločila iz tega gibanja, kroženja in sem odkrila eno sobo, kjer sem imela ful placa in taka dobra svetloba je bila, pa sem pomislila, saj še boljše, saj mi ni do tega capljanja v skupinici v krožnem nenehnem gibanju, glasba je bila pa fajn in sem potem ful doživeto plesala, se zvijala, delala take gibe vse mogoče, pol je pa še tud nekdo nasproti se pojavil pa tudi on tako plesal, zvijajoče. Potem je bil pa kar preklop oz. nenadoma smo se pa znašli na obali in smo potem nekaj časa iskali ugoden dostop do vode in ga našli, tak mini zalivček in tko fajn je bilo za it v vodo in sem bila ravno na tem, da grem notri, ko sem pomislila, samo ne morem v čevljih v vodo in sem se začela sezuvat, da grem notri... potem sem se pa zbudila. Pa še vse živo sem sanjala, ampak se samo tega spomnim. Prej so mi pa po skoraj kakšnem letu ribe totalno zadišale, samo sem pozna zanje za na trg, tako da bom kaj drugega namudrila za danes za kosilo (če ne bo mama si prej oz. vmes kej spomnila). Nimam še nekih planov, mal razmišljam da bi šla kasneje do frende, ampak to tudi ali predvsem zato, da bi se s kolesom mal zategnila kak giro. Lep dan!