Ne vem, če bi ravno tako rekla. No po drugi strani pa eni itak že tako razmišljajo in jih zato tudi nimajo (ali jih posvojijo itd.). Mislim da ne gre tolk za to: 'zakaj za vraga', pač pa bolj za to, da bi bilo morda bolj modro, da to ne bi bilo tako samoumevno, kot je (kljub temu da se potem otroke zlorablja, muči, zapusti itd.). Ker je pa tako *družbeno sprejeto*, potem so pa pač otroci: eden je premalo, morta bit 2, 'da se bosta igrala pol skupaj'. Tak 'argument' je meni dal pediater oz. tamalemu, ko sem bila v ordinaciji zraven. Meni je to mimo. Razumem pa štos večjih družin, tudi je drugače, če si na deželi ali pa, četudi v mestu, da imaš hišo ali vsaj veliko stanovanje itd., skratka, da imaš pogoje: kot je Dude tam se pohecal, da 'ko bo nekaj' (kao šele pogoji da ko so pravi, da potem je lohk to to). Tako je tudi tu. In s tem še en razlog, čemu folk nima otrok; ne ker bi se spešl tako odločili (eni, drugi se dejansko pač odločijo), pač pa ker nekako jih lajf ni pripeljal do tega... bodisi niso našli 'pravega partnerja' (ki to v primeru otrok vsekakor je, pa ne glede na to, kakšen je, ker imaš pač z njim otroke in očitno -ker tako je- je tako bilo prav(o))... bodisi (tako je zdaj zelo pogosto, ker so drugačni časi), hočejo 'najprej štalco pol pa kravco' - ali kaj tretjega - recimo 'nimajo časa zdaj, ker ravno delajo kariero'... in podobno, potem se pa to zamika in se pol otroci pač 'ne zgodijo'. Teh primerov je -po moji oceni- zdaj največ. Skratka, fino je imet neke osnovne pogoje, vendar lohk se pa zapretirava v nasprotno smer: čakanje na 'ugodne in optimalne pogoje', ki jih pa potem ni (več).