Ja, jst jih tut razumem. Zaphod, zelo lepo si napisal sm si shranila za čase, ko bo "thickdarkness" in se bo treba odločit vsak dan znova, ali bi ostal živ ali bi temu naredil konec Vsak sam zase se mora odločit; tudi jaz bila v podobni situaciji; izdelala detajlni plan, napisala pismo, si ogledala prizorišče...vsak dan sm ga hodila gledat...ful premišljevala o vsaki podrobnosti (ne o tem, kako bo po dejanju, kdo bi me pogrešal, ampak dejanje kot dejanje samo, step by step) bralo vsakovrstno literaturo in prišla do "spoznanja", da je v bistvu vseeno al se ubijem zdaj, al mal kasneje, v tem ali drugem lajfu, ker očitno se moram neke/nekaterih lekcije osvojit, jo doživet v polnosti, v vseh aspektih/zornih kotih, se pravi, če bi to naredila zdaj (oz, vsaj v tem življenju), bi v bistvu izpustila priložnost naučiti/izkusiti jo. In bi se pol reinkarnirala nekje drugje, v nekem drugem okolju, ampak veste kaj, lekcija bi ostala ista se pravi, nisem nič "profitirala", ker bi me lekcija še vedno počakala,... v bistvu bi bila na "izgubi", saj bi izgubila dobršen del "časa" oz bolj "priložnosti"; več kot očitno je, da sm si jo sama "izbrala", se pravi, bi z izpustitvijo te "priložnosti izkušnje/lekcije" razočarala sama sebe...ampak izkusit bi jo "morala" slej ko prej (se pravi je bolje "zdaj", kot "kasneje") Tko da, včas, k se čutim dovolj "močno", "prosim" (hecna beseda, res) Univerzum, naj mi pošlje preizkušnjo/lekcijo, katero moram izkusit, ker ta "utesnjenost gnilobne/razpadajoče utelesnjene snovnosti/materializacije" me duši/hromi. In ko preizkušnja/lekcija pride, tedaj je pa ne bi mah, čudna sm