umrl mi je pes, neverjetno mi je hudo...........ne najdem besed najbol iskrene trenutke sem preživel z njim Kadar se v prah povrne kak zemljan, ne po zaslugah - le po rodu znan, takrat na moč potrudi se kipar, da slava mrtvega blesti se z žar, da sploh ne bereš v glosi slikoviti kaj bil je - temveč - kaj bi moral biti. A bedni pes, ta prijatelj vdani, ki prvi te pričaka, prvi brani, kiv tvojem srcu svoje ima srce, ki srečen je, če zate v ogenj sme - ta gre v pozabo ker mu ne prizna Bog duše, ki na svetu jo ima; medtem ko človek, ta mrčes mrčesa, lahko s kesanjem upa na nebesa. O, človek, bedna, enodnevna muha, ti hlapčevsko niče, ti cvet napuha! Kdor te pozna, te s studom zapusti, ti kepa poživinjene prsti.