Nada7

danes bila precej pridna, za razliko od včeraj. Nekoliko pospravila. Zdaj pa grem študirat ali pospravljat, to prepustim poti. Kamor me bo zaneslo, me bo. Itak je oboje potrebno. Sicer sem bila danes pesniško razpoložena, vendar sem se na srečo uspela zadržati. Zdaj pa grem biti še naprej pridna, pesniško razpoloženje je yeeeeeees še dobro končno minilo. Študirat ali pospravljat, samo to in nič drugega. Pa bo kar bo. Yes

iiiiiiiiiiiiiiiiiii hvala! Že letim! Prec. Skor

ok. ignoriranje tud šteje. Yes! Skor šibam. Se ne dam! Ne danes

Prosim, naj me nekdo nažene študirat in/ali pospravljat (lahko pa še kaj povem tukaj na forumu (ampak raje res ne bi)) PLIIIIIIIIIIIIIIS! Pliiiiiiis

malo se še bi popravila, v bistvu ni bla glih praznina, če že , potem praznina površinskosti, bolj je bilo menda nekaj tik pod površino zavedanja in dolgčas je bil prostor v zavedanju kamor bi se lahko umestilo nekaj od spodaj. Tak da ta dolgcajt takrat ki sem ga takrat imela je bil dober dolgcajt, on običajn dolgcajt verjetno ne bi bil "problem" ker bi itak takoj nekaj našla, iz običajnega dolgcajta sem itak počela vse druge vsakdanje stvari. Pa tudi, konc koncev, s tem ko sem se pogovarjala z očetom, sem že nekaj počela voila

tukaj pa imam tudi jaz nekaj za povedat. Zdaj mi je padlo na pamet to: da se v dolgčasu morda naredi prostor za čutenje. Seveda o tem nisem globokomorsko razmislila in je lahko čiiiist zgrešeno... Se spomnim enga dne, ko se je mojemu očetu dalo menit z mano in poslušat moje jamranje kako zelo je meni dolgčas- tistega dne. Ničesar od tega kar sem sicer počela mi ni bilo za počet. Če se prav spomnim, mi ni bilo niti do tega, da pokličem kakšno družbo, ne do tv, da bi šla ven, do hobija, ne do tega da gledam v luft. Nekaj sem pogrešala al kaj ali sem si želela nekaj česar se nisem zavedala ali mi ni bilo dostopno, najbrž sem si želela, da mi s pogovorom pomaga ugotoviti za kaj gre. To je moj primerček iz davnine, ki se ga kar dobro spomnim. Neka praznina al kaj.

a verjamete kaj v te novoletne vraže? Jaz ne. Priznam pa da me pa vseen malo matrajo. čist čist majčkeno. tako malo, da je že to skor preveč besed o njih v glavnem Vsem srečno novo leto (smeško) !

najbolj se mi zdi smiselno, kar pravi mayita zgoraj. Nek človek je tak, kakršen je, ni nujno da se ne želi spremeniti, po moje se preprosto ne more oz. ne vidi poti ali možnosti za to. In to kakršen je nima nobene zveze z mano, s tabo. Seveda pa boli. Vidm jih kot majhne otroke v odraslem telesu, okoliščinah. Kot pravi Iknee, z eno rano na debelo zabrazgotinjeno, s katero so zrastli in se z njo naučili živeti,preživeti. Zato tako so tako pogoste besede, da se boš že videl ko boš velik, ko boš moral sam preživeti in svoje otroke. Je pač bila neka situacija, okoliščine ko ni šlo drugače. Ne da se vrniti nazaj, ker gre za celo življenje nekoga. Imajo svoj način in ne moreš zahtevati da to spreminja. Ko razmišljam o vseh teh odnosih me vedno zanese v misli o celotni družbi. Vsa ta pričakovanja, merila, ustreznost, zavračanje, ekonomija, reklame, propaganda, tekmovanje, kam spadaš, borbe.... bla bla. Naši starši kje so bili, mladi, služba, stanovanje, otrok se rodi, njijova družina... vse je prepleteno.

to se pa skoraj preveč lepo sliši, da bi bilo res. Pa ta želodova kava je zgleda res zdravilna. Še za druge stvari se je omenjala, ampak ta trenutek se ne spomnim katere.

jaz tega smeška (mislim da bo ta pravi) napišem, ker sem najprej mislila da bo pokazalo smeška, ki kaže jezik, pa ni ravno. Potem pišem še te, ki jih edino znam natipkati: in . Tisti prvi in ta zadnji nista ravno po mojih željah, pa kaj čem. Mi kar manjkajo ti smeški (drugi), ne moreš tako napisati, kot bi lahko z njimi. Nisem glih nek pisatelj, da bi znala izrazit, kar lahko en smeško

večer. Šla sem že spat, ugasnila luč, in mi ni šlo iz glave, sem prišla povedat. Ker sem tako nerazumljiva, da moram tudi prejšnje besede pojasniti, razložiti, da- torej ker si se smejala, mi je bilo lažje pri srcu, torej ti je bilo smešno, zato si ne delam tako hudih skrbi in torej, sem razumela, da vseeno je v redu.

dober večer. Ugotovila sem, da je šlo za nekaj iz druge teme. Zdaj pa mi je res nerodno. Nekoliko. Ker si se smejala. Ampak če bi vedela, niiiikol nič ne bi rekla. Sam to sem še prišla povedt. Lh.n.

dobro ne bom več blebetala nikol, to je resnično neumno. Odslej samo po tehnem premisleku kaj izjavim, če sploh (glede na to da imam nekaj težav s tehtnim premislekom). Očitno se še nisem izklopila iz blebetanja.

jooooooj joooooooj a je tu kak hantl. Eh kako. Jaj pa res menda, ko blebetaš, lahko take bedarije govoriš, da je groza. Maš prav, bolje je bit tiho. Sam ne prevzemam sama vse odgovornosti, del preložim kar nate, ker si me potegnil v blelebetanje. aha! pa še ena babnca je tud bla (grr) <---smeškoTako da: nikakor nisem kriva (ubog)<-- smeško

ok. Saj ponavadi sem mnenja da se res ni fajn prepirat. Sam ko pa napišeš, da si pol ovčka če nisi kregator,no s tem se ne strinjam. argumentirat pa ne bi vedla prav zdaj.

ne vem no zakaj bi rinil kdo nekam ker če rineš zarineš pa po možnosti odrineš koga pa take. Ne vem. Pač govorim kar mi pade na pamet zdaj sem v stanju blebetanja, ne meditiranja, pa "brez zamere", tako se reče

ma to je še huje, lastnost je lastnost, to je človek, kako bi sprwminjal lastnost. To je kot barva las. No saj se prefarbaš, sam maš še vedno iste lase. torej človek je kakršen je spreminja se tako ali drugače- itak. In če nekaj siliš, lahk pristaneš čist nekje drugje kot si nameraval, ali pa misliš da si nekje kjer dejansko nisi

ne vem, sem ugotovila da mi razmišljanje ne pomaga glih, edin mogoče če bi pomeditirala al podobno, potem mogoče. Hecna pa sem kdaj tudi sama sebi, tak da če to pol ja. kaj so to hantli

hm moram povedat da že precej časa ne razmišljam več tako; o napakah namreč, da imam jaz kakšno napako al da ima kdo drug neko napako. Pač takšen si, sem, je... Tak da ne vem kaj naj s tem.... Jaaa pa možno da je prav to moja napaka (smeško)

kaj se pa ti smejiš (smeško)

jaaaaa seveda, kakopak. halo: govorim v svojem imenu, in sicer; kaj bi jaz sebe spreminjala, sem kakršna sem. Spreminjam se takoalitako, kaj bi še dodatno se obremenjevala + nič ne gre dobrega pridobiti na silo + ene stvari se pa rrreeeesss ne da spremeniti, in kako naj jaz vem da ne butam ob zid. al pa; ja sem se trudila, gre kolikor gre + USE pa tud ni od mene odvisno a ne saj nisem na samotnem otoki... Nekak tko (smeško) ja nihče ni izvzet iz tega,ker vsi imamo vsebi neko gonilo

ja itak se menda spreminjamo tako ali drugače, hočemo ali nočemo. To je zame eno trdno prepričanje, moram pa rečt da sem clo v to enkrat podvomla, res ne vem kako; mislim kje ke tu logika, najbrž sem bila pijana ali kaj podobnega.Hm men se ne zdi da govoriva p različnem, tako da nič jasno. če vztajaš v pogovoru na stališču, da je v vseh agresija (nekako tako se mi zdi si rekel) in potem nekdo vztraja, da to zanj ne velja, pravim, me tak človek lahko spravi v dvom o tem da to moje prepričanje drži. In tudi, da ko v pogovoru z istim čl. vztrajam da je v vsakem tudi agresija, to lahko v njem res sproži jezo. Mislim da sem precej nerazumljiva- bila.

napletala sem o tem: nikoli ne boš imela vsega urejenga, pa če si še tako tečna, še h....... In o tem : o nekih primerjavah in blatenju časti,pri čemer nimam absolutno nobenega pojma, na to se ke nanašalo; ojoj kaj pa zdaj to. pika Upam da v redu. Da pojasnjeno in vse kul

se strinjam, ker pri meni tako,eni pa vem se sploh ne bi strinjali in če vztrajaš pri tem stališču pa jim ziher pritisk dvigne. Ja men ga tud dvigne, če mi en trdi da je trava modra, mislim halo? Tak da tisti ki vztrajajo me znajo tud v dvom spravit. govorim o delčku iz filma

ja no gre kar gre saj je tudi v redu,pa tud če so zato kakšni nesporazumi zato, bi se moralo dat zmenit, ker če so nerešeni nesporazumi ojoj to je šele zbrka (smeško) ojoj,ja en del v tvojem komentarju sem komentiryla upam da nič kaj ne napletam no če že bi morala da je kaj lepega dobrega (smeško)