HollowSelf

Tudi sam mislim, da bi bilo dobro, če bi nekako lahko podoživel vse to.. se soočil s tem iz oči v oči, ampak kako ? Tega pa žal neznam. Mogoče s pomočjo hipnotizerja ? Bral sem par stvari, da lahko s pomočjo hipnoze dostopaš v mesta podzavesti, ki so ti v normalnem mentalnem stanju nedostopna.

Ta pogled pa se razširi s ljubeznijo do sebe in z meditacijo, drži ? Jaz osebno, ko sem se prvič zavedal kaj sem v resnici je mogoče res bil to na začetku šok, ampak temu šoku je nato sledila radost, ki je bila prisotna v vsakem trenutku, ki sem ga doživljal. Po travmi pa je tudi ta radost izpuhtela, z mano vred. Jaz pa mislim, da bi bilo dobro da bi to podoživel, ampak res v celoti. Mogoče bi blokada čustev potem izginila, ne vem.. Včasih si res zaželim, da bi se soočil s tem ponovno in bi lahko prišel stvari do dna. Ne rečem da bi bilo pametno, le včasih razmišljam o tem, da če bi bil sposoben podoživeti to travmo, bi jo z veseljem in končno končal ta vrtinec iz katerega ne morem ven.

To "pomagalo" sem odvrgel iz svojega življenja.. Ga ne uporabljam že precej časa.. A vendar se nič ne spremeni.

Ni dogodek, ki me omejuje, temveč posledice le tega. Sem probal že odmisliti vse skupaj, tudi praznini nisem posvečal pozornosti, potem pa se je čez nekaj časa vse vrnilo in sem padel v zelo globoko depresijo. Vse na svetu bi dal, da bi končno prišel iz tega začaranega kroga in končno doživljal življenje kot sem ga nekoč . Veliko sprašujem sam sebe kaj me je sem privedlo in kako oditi iz te neskončne luknje pa enostavno ne vem in ne najdem odgovora :\

Hvala za nasvet. Zadnje dni sem res zunaj v naravi samo kakšno urco ali dve. Kot sem že opisal zgoraj glede meditacije.. Ko meditiram ne občutim ničesar in tudi ničesar ne vidim. Vse kar vidim je tema in vse kar slišim je tišina.. ironično

Svojo dušo sem videl že večkrat med meditacijo. Pa zaradi tega nisem bil šokiran, nasprotno. Bil sem vesel, zato ker sem se zavedal, da v resnici nisem le telo, ampak sem nekaj, kar se ne da opisati. Na dan travme sem spet videl svojo dušo, oz svoj višji jaz. Ampak ta dan je bil drugačen. Tega dne sem se odrezal od svoje duše, namesto bi se z njo združil. Mogoče je res bila vse iluzija ( ločitev od svojega Jaza ) ampak praznina je vseeno tukaj, medtem ko mene ni.. mogoče je le občutek, da ni občutkov.. ampak občutkov vseeno ni. Namen odprtja moje teme ni bilo vprašanje, če potrebujem šamana ali ne, temveč kje lahko najdem takšne ljudi. Ni nujno da šamane, lahko tudi kakšne druge ljudi, ki se ukvarjajo s takšnimi duhovnimi stvarmi. Razlog, da iščem šamana pa je, ker sem bral izkušnje od ljudi, ki so doživeli "soul-retrieval" . Ta tema je zelo pritegnila mojo pozornost in pač odločil sem se, da obiščem takšne ljudi tudi sam.. Vprašal sem le, kje jih najti in če je kdo imel kakšne občutke z njimi..

Kar sem hotel povedati je, da se ne spomnim mojih občutkov iz travme, se pa spomnim tega kar sem videl, da se mi je zgodilo. Meditiram tudi sam, vendar se ne morem poglobiti vase. Vem da meditacija omogoča "potovanje" v astralne svetove, sem tudi sam izkusil. Ampak po travmi ni nobenega učinka meditacije, vse kar je med meditacijo je prazna tišina, ki ničesar ne pove in ničesar ne razkrije..nikamor ne popelje. Mogoče te bom užalil, se v naprej opravičujem če bom. Verjamem da veš veliko stvari, ki so zapisani bodisi v knjigah ali pa si jih sam odkril, cenim to. Žal mi je, da sem te vprašal glede zemeljske vezi. Nisem vedel, da ti bo težko deliti nekaj tvojega dragocenega znanja tudi z mano. Mogoče sem narobe vzel tvoj odnos, ampak napisal si kot, da se posmehuješ, ker ne vem kar je zemeljska vez. Zato pa sem vprašal, da bom sedaj vedel.. In ja, res sem mlad. Ampak vseeno, kaj to spremeni ? Mogoče je kdo na svetu, ki je star 40 let in je vseeno izgubil stik s sabo in s svojim Višjim jazom.. Pa brez zamere

Saj se brcam že 2 leti, pa še vseeno nisem brcnil tako da bi kaj pomagalo, oz se izboljšalo. To je razlog, da sem pisal sem. V upanju da me bo kdo pošteno "brcnil" Glede občutka, ki sem ga opisal prej pa je tako, da je ta občutek prisoten, ko se zbudim in traja kakšno uro ali dve. Kot da sploh nebi spal.. Potem nekako pridem ven iz stanja med spečnosti/budnosti. Nevem kako se reče takšnemu izrazu, ko človek NE SPI in NI BUDEN. 19

Vse kar se spomnim iz moje travme so slikovni dogodki ne pa tudi čutenje ob njej. Ja zdi se ti normalno, toda si kdaj tudi to izkusil ? Kako pa lahko vzpostavim to zemeljsko vez ?

Kaj pa je sprožilo to, da si nehala čutiti pozitivna čustva ? Tudi sam se počutim zelo zmedenega, kot da nebi bil v sedanjosti. Zelo težko se koncentriram pri razlaganju doživetij iz življenja in včasih zelo težko prisluhnem drugim ljudem, kot da govorijo mimo mene. Ali si uporabila kakšno terapijo za izboljšanje stanja / ali se je stanje izboljšalo samo od sebe ? Zame so čakre kot energijski kanali vitalne energije. Sam se počutim, kot da sem napol mrtev zato ker ne čutim ničesar okoli sebe ali v sebi. Sem tudi zelo len, nimam volje do življenja ali bilo česar kar zahteva energijo..

Me veseli, da veš toliko o teh zadevah. Sam se zelo najdem v temi " Odmakjenost Duše ", zato ker sem nekako ujet v preteklosti. Ujet v času, ko sem spoznaval sebe in tudi bil Jaz, kakšen sem pač bil. Bom te kontaktiral, hvala za tvoj čas.

Se opravičujem, če sem nejasno opisal moje stanje. Ne čutim nobenih čustev. Ne ljubezni in ne žalosti. Včasih imam občutek, kot da nekaj blokira moje emocije..kakor da nebi mogle priti na plano. V mojem primeru gre za oboje. Travmo in duhovno izkušnjo, ki se prepletata. V moji travmi sem se nekako "odrezal" od sebe, s tem pa sem posledično izgubil vse vezi do zunanjega in notranjega sveta. Vse kar si v življenju že 2 leti želim je to, da postanem jaz spet Jaz. Nevem kako bi opisal te zadeve.. Zdi se, kot da sem na dan travme izgubil tisti del sebe, ki je sposoben čutiti, miselni del mene pa je ostal. To je razlog, da iščem pomoč pri šamanih. Ko sem bral o "Soul-Retrieval" me je nekaj neizmerno pritegnilo k temu, zato sem bral in bral, prebral sem tudi nekaj osebnih izkušenj na to temo in prvič dobil iskrico upanja..

Hm.. tedaj, ko sem tako čutil sem spoznaval sebe.. vedno bolj sem se bližal svojemu bitju, a tega neznam opisati. Ob tem sem ČUTIL vsako sleherno stvar okoli mene, sedaj pa ne čutim več ničesar. Kar hočem povedati je, da ne more čutiti čustev, enostavno jih ni tu. Vse kar je tu je praznina, katerih občutkov pa neznam opisati.

Nevem zakaj toliko dvomljivosti v stvari ki sem jih izrazil. Brezpogojna ljubezen ali ne, bilo je nekaj zares božanskega. Ne mislim zdaj da sem vedel vse stvari ali bilo kaj, ampak prvič sem se počutil JAZ, ko sem občutil to ljubezen. In nesmiselno je sedaj analizirat ali je šlo za brezpogojno ljubezen ali ne, vse kar želim je, da bi spet bil JAZ in da bi lahko ČUTIL. Upal sem, da bi mi lahko Šamani ali katerikoli drugi zdravilci lahko pomagali. To je razlog, da sem odprl to temo. Upal sem, da bom slišal kakšne izkušnje, da je šel kdo čez to pot, ki jo hočem prehoditi. "Butl" rekel si, da te je vezal na nekaj kar ni blo dobro zate.. Zakaj si v prvi vrsti sploh šel k Robertu, če smem vprašat ? Če je občutljive narave pa piši na ZS, če hočeš. Lp

Kaj pa je bilo narobe, če smem vprašat ? Zakaj bi brezpogojna ljubezen bila nekaj slabega ali celo nevarnega, kot praviš ? Ne razumem.. Nerazumem, zakaj bi za brezpogojno ljubezen moral zatreti sebe.. mi lahko razložiš tvoj pogled na to ? Lp

Se strinjam, da duša ne more biti razpršena. Prav tako se strinjam, da so lahko razpršeni samo delčki energije. V mojem primeru je pa tako, da ne čutim energije ( čustev, intuicije, notranjega glasa). Lahko bi tudi rekel, da se počutim, kot da imam vse čakre zaprte. Emotion = Energy in Motion. Se pravi, čustva so energije v gibanju. Jaz pa se počutim, kot da stojim na miru in se ne morem premakniti. Glede Višjega Jaza pa je tako.. Za stik z mojim Višjim Jazom je le malo prispevala meditacija. Glavni vzrok je bila brezpogojna ljubezen, ki sem jo čutil do sebe in vsega okoli mene. S svojim Višjim Jazom sem imel nekako čustveno / miselno vez. Vedel sem, da je nekdo zmeraj poleg mene, saj sem to lahko začutil. Verjamem, da se to ne more povrniti čez noč. Ampak to pri meni traja že več kot dve leti.. Zavedam se, da ni 100% garancije, da ne more iti kaj narobe. Ampak v takšnem stanju kot sem, nimam ničesar več za izgubiti.. Cenim to, da si skeptičen glede takšnih stvari. Vsako mnenje mi lahko pomaga in se ti zahvaljujem za tvoj komentar. Lep pozdrav

Tudi jaz sem upal, da se bo oglasil kdo ki je imel kaksne izkusnje s temi stvarmi.. Sicer sem slišal, da naj bi Robert Lavtar izvajal takšne ceremonije. Upam na to, da se oglasi nekdo, ki ima bilokakšne izkušnje. Lep pozdrav

Hvala za dobrodoščico Drugi del sebe iščem zunaj, ker ne morem zaznati ničesar znotraj sebe. Vse kar imam že 2 leti je velika praznina. Ne morem čutiti čustev, intuicije in notranjega Jaza. Imam občutek, kot da sploh ne obstajam. Meditacija naj bi bila potovanje v samega sebe, jaz pa se počutim, kot da me ni tukaj. Res je, svojo energije sem nekako razpršil, in je nemorem pridobiti nazaj.. tu pa se začne moje povpraševanje po šamanistih. Oni lahko povrnejo "razpršeno" energijo, ker je sam žal ne morem. Sem poskušal več kot leto dni in imam občutek, kot da le stojim in se nikamor ne premaknem.

Lep pozdrav. Že dolgo časa iščem nekaj, kar bi mi lahko pomagalo pri moji situaciji. Naletel sem na temo "Soul-Retrieval" in je nenavadno pritegnila mojo pozornost. Sam se res počutim, kot da je velik del mene nekje drugje.. meni nedostopen. Zanima me, ali v Sloveniji obstajajo takšni rituali - ceremonije? In, ali je že kdo od vas bil deležen postopka Soul Retrieval ? Prosim razpišite se, rad bi slišal tudi kakšno osebno izkušnjo. Aja... A mogoče kdo ve, kdo opravlja takšne rituale pri nas v Sloveniji ? sicer se pogovarjam z enim šamanom iz Amerike in je rekel da moraš biti fizično prisoten, kadar se ta ritual izvaja. Denarja za potovanje v Ameriko nimam, zato me res zanima če obstajajo "šamani" pri nas, in kje ? pa hvala.