tomazslo

se vdam, ker je tudi to, da tako razmišljaš pozitivno....to bi bilo za na temo bioenergija, čeprav bi ti to lahko razložil, če te zanima lahko preko sporočila, da bi ne obremenjevala foruma

Te moram popraviti, verjetno bi moral napisati, da si dobil rešitev v alternativni medicini. Prav noben zdravilec ti diagnoze ne da, pomaga pa ti pri pretoku energije in vrtenju čaker, odpravi vzroke za to, pomaga, da se v tebi pač prebudi funkcija samozdravljenja. K alternativcu moraš z diagnozo priti, oziroma moraš vedeti kaj te boli. Če kdo od alternativcev diagnozo dela, potem se tega izogibaj na daleč, ker ni pravi zdravilec.

Moj prijatelj je neko nedeljsko popoldne iskal napako v telefonski centrali in tudi slučajno ni vedel, kje nja jo išče. Dal je na tla načrt in z nihalom poizkusil najti napako, iz enega vogala, drugega in tretjega. Na stičišču črt, ki jih je potegnil po načrtu, kakor mu je nihalo nakazovalo je bil kontak CII v registru. Očistil je ta kontakt in napake ni bilo več. Zakaj je nihalo tako kazalo. Ta načrt je poznal, vendar ga je pozabil, v podzavesti ta informacija še zmeraj obstaja, čeprav zavestno do nje ne moremo in prav to je vodilo njegovo nihalo. Prav tako je tudi z izgubljenim predmetom, sami smo ga tja odložili, pozabili kam, ker nismo bili zbrani in v podzavesti ta informacija obstaja. Prav isto je tudi z iskanjem informacije iz univerzuma, samo če je pogoj za to izpolnjen in če znamo vzpostaviti stanje, kjer naša podzavest ali zavest nima vpliva na delovanje. Tako jaz razmišljam o tem, kaj je resnica ne vem, vendar tako to razumem in sprejemam....

Zakaj pa potem razmišljaš Sstane vsi razmišljamo, tudi ti, a povsem na svoj način, tako kot sem rekel, soli so tvoja specialiteta, jaz razmišljam tudi o drugih stvareh, prav nikoli pa še nisem, ali je sol koristna ali ne in tudi ne koliko jo pojem, to je moje razmišljanje, oprosti mi, nisem hotel nič slabega, samo veš, ta tvoja sol se pojavlja povsod v skoraj vseh postih, mogoče me je to zmotilo..l.p. Tomaž

Nikakor ne trdim, da tudi sol nima določenih pozitivnih učinkov, ti pač to poznaš in o tem govoriš, jaz pa vem, da soli zaužijem samo toliko, pa naj bo jodirana, morska ali katerakoli, kolikor jo moje telo potrebuje. Tudi slučajno ne razmišljam, kaj je dobro in kaj ni, enostavno vzamem kadar začutim, da mi to manjka. Tako živim in nimam prav nobenih problemov, bom jih pa imel takoj, ko bom o tem pričel razmišljati. To je edina resnica alternative oziroma mejnih ved.

Mislim, da je največ narejeno za novorojenčka, če so misli pozitivne in čiste in, da nosečnica počne samo tisto, kar ji v tistem trenutku najbolj paše, da ni nasilno odrekanje nečesa. Če ne bo kadila, če bo to na silo, bo naredila več škode kot koristi, če se bo odpovedovala kavi, pri tem pa po njej hrepenela, bo rezultat isti. Živeti brez blokad je največ kar lahko damo novorojenčku, ta zapis mu ostane in tudi sam bo tak. Skratka, če si zaželiš domače klobase z zaseko, jo pojej in nikar ne razmišljaj, da se boš zredila, ker se ne boš, boš se samo, če boš o tej debelosti premišljevala.....Tomaž

Če ne menjaš partnerk kot srajc, pol nč bat. Eh, Lunca, mene se take reči sploh ne primejo, malo sem pa v skrbeh za ostale lunatke. Saj veš, pH in ostali cirkusi mal pa še emšo, ali ne ?

Tamara logično razmišljaš, kaj pa če vzorcev zavestno ne poznaš, ali jih pa mami ni pokazala. Popolnoma sem prepričan, da je v mojem postu dosti resnice, iz čistega "firbca" se že nekja let ukvarjam z takimi razmišljanji. Nekajkrat smo preizkušali posamezne miselne vzorce in jih analizirali, res pa je, da tudi tisti, ki so zapakirani pod določenimi pogoji kaj hitro pridejo na dan, predvsem, če so bili plod nekega stresa ali bolečine, in velikokrat se to odpre prav takrat, ko najmanj rabiš. Druga resnica, ki sem jo zapisal pa je, da se to tudi pogojuje z načinom vzgoje, okolja in načinom v katerem otrok odrašča. Te razlike med vama z mamo je verjetno iskati drugje, ne v miselnih vzorcih, bolj v kakem vratarju naše zavesti.

Jaz vidim v tem drug problem, niti najmanj kajenje. Da kajenje ne koristi zdravju, to vemo vsi. Bolj nevarne so navade (naši miselni vzorci, ki jih imamo zapisane), prav ti vzorci se po mojem mnenju prenesejo tudi na novorojenčka in, ker je kajenje odvisnost in ta zapisana, je veliko možnosti, da bo otrok kadilke tudi kadil. Tisti pregovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa resnično drži. Naši miselni vzorci se projecirajo tudi na novorojenčka, torej tudi vse ostale odvisnosti, ne samo kajenje. Sicer je veliko pogojeno tudi kasneje z vzgojo in okoljem in razmerami (kak vzorec se lahko tudi zapakira), kjer otrok odrašča, vendar potencialno možnost razvad in navad dobi že v materinem trebuhu. Torej je prav vsaka odvisnost in posebnost prav tako nevarna kot kajenje. Tu ne potrebujemo soli, sol je za druge namene. Marsa pravi, da ji ni pasalo, ja ker je zapakarila je svoj miselni vzorec z svojo sugestijo oziroma veliko željo po zdravju svojega otroka, ta čas miselni vzorec ni bil prisoten in zato ni kadila, zato ji ni pasalo, ko je ta nevarnost minila se ji je vzorec zopet odpakiral.

Vidiš, sama si našla odgovor. Terapija se sestoji prav iz tega in dober terapevt to naredi. Najprej je potrebno alkoholika čisto razvrednotiti, ga vreči čisto na dno, nato mu najti najslabšo točko, ki mu bo v podzavesti sprožila nek nov vzorec, ki bo preglasil tega prvega. Čeprav se ta vzorec samo potuhne(zapakira), vendar ni več aktiven. Prav zato se že pri ponovnenm recedivu vse podere, ker se takrat vzorec zopet odpre. Prav zaradi tega vseskozi zagovarjam, da se samo z voljo piti ne da nehati, pri tem ti mora nekdo pomagati. Poznal sem človeka, ki je bil štiri mesece v bolnici in je vedel, da bo pri prvem kozarčku umrl. Ko se je toliko pobral, da je lahko hodil, je bilo premalo to, da je vedel kaj bo, popil je in v nekaj dneh umrl. Samo strokovnjak lahko iz nas najde tisto točko, ki bo vzorec zaprla. Vsako nasilno prenehanje pa ne vodi v rešitve"tudi z dobro voljo". l.p.Tomaž

Ja AYA Strinjam se, da je problem od primera do primera različen, ker ga okolica sprejema iz različnih zornih kotov, pač po znanju in vedenju, kot posameznik iz okolja v katerem alkoholik živi. Miselni vzorec alkoholika v podzavesti je pa prav pri vseh podoben. Dokler se ne čuti ogrožen je skoraj normalno, z ogroženjostjo se tudi obrambni mehanizmi (ki pa izvirajo iz podzavesti) stopnjujejo. Pravijo, da pijanec v pijanem stanju dela kar trezen misli. Del resnice je tudi v tem, agresivnost je odraz strahu, ponavadi so pijanci slabiči, vsaj na začetku se tako začne, v alkoholu iščejo vse tisto, kar trezni niso sposobni narediti, če pa kaj ne uspe je pa pijača kriva. Vse te resnice težko spoznaš, če ne hodiš po tej poti, ker jih ne doživljaš in jih sprejemaš samo toliko, kolikor ti je razumljivo. Če to pot prehodiš in spoznaš resnico, potem veš da je tako. Nikomur svojega mnenja ne vsiljujem, je pač debata o tem in napisal sem samo moje videnje tega, čeprav mogoče izgleda, da hočem kaj dokazati. To ni res, dokazal sem že sam sebi in to mi je dovolj, če pa lahko komu kaj pomagam, pa toliko boljše.

Rugljevih metod nikoli nisem odobraval, ker so preveč nasilne telesne in prostaške, manj pa psihične. Nikakor se pa ne strinjam, okoli neumnih žensk, beseda "neumen" ima prevč pomenov. Nisi neumen, če nečesa ne veš ali ne poznaš, alkoholno igro je pa zelo težko spoznati, še težje pa sprejeti resnico, ker večina udeležencev tega ne more, ker je želja po alkoholu večja od ostalega in so prav ves čas prisotne laži in manipulacije, obljube, "močna volja", vse do tedaj, dokletr ni postavljen pogoj prenehanja, takrat nastane to še bolj očitno (obrambni mehanizmi). Moja partnerka ni bila prav nič neumna, vzela me je takega kot sem takrat bil in mislila, da je to pač normalno. Prav vsak pijanec skuša svoj alkoholizem prikriti in to mu tudi uspeva, dokler se močneje ne zalomi. Kar poglejte, prav pijanci so najboljši delavci, da jim nihče ne more to očitati, da jih sprejmejo tudi po kakem "plavem", ker vedo, da bo vse nadoknadil. Skozi mojo alkoholno dobo se je moja partnerka sproti učila in imela tudi veliko vlogo pri tem, da sem prenehal piti.

Jaz se okoli hrane nikoli ne obremenjujem, jem takrat ko sem lačen in kar mi pride pod roke, seveda si včasih tudi zaželim kaj posebnega (posebno če tega ni doma), vendar redko. In pri tem tudi kako sadje pride v poštev, če ga vidim v skledi ali košarici.....najhuje mi je, kadar sem kje na večerji in ne vem kaj bi naročil....

Star pregovor pravi, da lahko kolikor toliko brez skrbi sexaš 10 dni pred in po menstruaciji (če je redna), tak je pregovor brez energij....Tomaž

Bolj berem tvojo knjigo, bolj spoznavam kako nič ne vem, imaš ogromno znanja tako na področju elektrotehnike kot fizike, poznaš zgodovino in razna vedenja. Kako naj se potem drugače ocenim kot "laik", ki vse to spremljam čisto amatersko brez strokovnih znanj, samo na podlagi čutenj in pogovorov z raznimi "posebneži". Sem pač eden od tistih "nejevernih Tomažev", ki si hoče posamezne zadeve, ki jih ne razumem razumeti, pri tem pa ostati na realnih tleh.

Najlepše se zahvaljujem, vendar okoli vprašanja okoli "domače naloge". Točno vem, kako mi bo pokazal, ker resnico poznam. Tkole bom rekel, zelo sem ti hvaležen za vse informacije, ki jih od tebe dobim (knjiga, forum), si eden redkih, ki na preprost način znajo razložiti in s primeri povedati resnico, ne vsiljuješ svojega mnenja kot edino resnico in si dostopen tudi takim laikom, kakor sem jaz. Skratka resnica okoli teh extremnih vedenj mi je najbolj blizu na način, ki ga ti razlagaš in poznaš, čeprav sem pri tem mojem "hobiju" naletel na cel kup razlag različnih "strokovnjakov", ki tudi na svoj način verjamejo in si razlagajo to področje.

ok mogoče sem spregledal, vendar kolikor sem videl tam ni tako podrobno..edino to mi še povej, ali je kaka razlika med desno in levo roko, v desni mi je neugodno, ker sem levičar

bo pač moralo biti še slabše, kar pa nedvomno bo, ponavadi je tako... Kar se tiče družbe, sprememb navad, zamenjava prijateljev, in podobno je pa vse veliko lažje kot si vsak predstavlja. Ko si trezen drugače vidiš življenje, vidiš tudi tisto, kar kot pijanec nisi zavestno ali podzavestno hotel. Prijatelji te seveda zapustijo, predvsem tisti pivski, tisti, ki ti je res prijatelj ostane. Vendar če postaviš na tehtnico pivsko obdobje proti treznemu lahko ugotoviš veliko pozitivnega. Naenkrat se ti ni treba lagati, manipulirati v službi in doma, ni ti treba nositi bremena laži in neiskrenosti na plečih, z avtom se voziš brez obremenitev, nikoli ti nihče ne more podtakniti nekaj, kar si naslednji dan nebi spomnil. Nenazadnje tudi denarja več ne zapravljaš za pijačo in ga lahko s pridom koristiš za svojo dušo in nenazadnje tudi družino, oblezel sem že skoraj vse kontinente sveta, ustanovil podjetje, poskrbel za normalno prihodnjost svojega sina, pa še zame mi nekaj ostane. Skratka, vse to mora na tehtnico in da se dobiti šibka točka, vendar brez pomoči strokovnjaka zelo težko, pač alkohol se zarine čisto v vse pore naše podzavesti.

Še enkrat se bom oglasil, potem se pa ne bom več vmešaval v vaše dobre namene pomagati njemu in sebi. To šolo sem dal skozi in verjemite mi, da so obrambni mehanizmi (ki jih zavestno ne moremo kontrolirati) veliko močnejši kot vse obljube, vsi sklepi in nameni, alkohol je vedno najmočnejši. Sama ljubezen je premalo, da se ti v podzavesti to spremeni, prav tako bo on razumel vašo ljubezen samo do tiste meje, dokler mu ne bo ogroožala pitja. Prav vsak korak k preprečitvi pitja bo razumel kot ogroženost in jo obrnil proti vam. Tako kot sem omenil, mora biti vzrok v katerega bo verjel toliko močnejši, kot je njegova odvisnost. Ko se organizem navadi na alkohol je pot k prenehanju pivskih navad teška in dolga. Resnično vam predlagam pogovor z kakim strokovnjakom, ki bo v njem našel tisto šibko točko, ki ga bo znal spraviti čisto na dno in iz katerega se bo potem pobral kort drugačen. Prav nobeno bolezen se ne da pozdraviti brez bolečine, prav bolečina (telesna ali duševna) je tista, ki nam lahko premakne tudi kaj v naši podzavesti. To pot sem sam hodil, dodobra poznam, poznam tudi kar nekaj primerov, na katerih lahko potrdim moje trditve. Meni je prijatelj (psihiater) to šibko točko našel in samo njemu se moram zahvaliti, da sem pričel drugačno življenje, čeprav so tudi drugi faktorji kot so družina, služba sodelovali v tem. Brez strokovnega pristopa rešitve skoraj ni, razen volje posameznika, vendar ta volja preje ali kasneje popusti, zelo malo je primerov, ko se abstinenca v takih primerih ohrani, ker je nasilna in ne piješ zaradi tega, ker se prepričuješ in bežiš in si vseskozi z tem obremenjen. Če prenehaš piti po poti, ki sem jo jaz hodil abstinenca ni breme, ker enostavno o alkoholu ne razmišljaš več, živiš brez njega in ga ne potrebuješ, prav tako te ne moti, če si v družbi kjer se tudi pije, seveda vse dotlej dokler te njihovo obnašanje ne moti.

nosorog hvala , prav to sem potreboval a nisem našel v tvoji knjigi...l.pTomaž

Nočem biti pesimističen, vendar se razmere še niso razvile do tiste mere, še zmeraj njegovo pitje ni tako moteče, da lahko tudi tako resnico sprejmete, vendar to ni rešitev ne za njega, ne za vas, če je ljubezen res tako velika mu raje pomagajte iz tega, če tudi on resnično ljubi, bo mogoče kakšen ultimat pripomogel, da bo to moč ljubezni prevladala alkoholno odvisnost, čeprav je to velikokrat premalo, ker obrambni mehanizmi delajo drugače.

se strinjam, do potankosti to poznam, saj drugače bi mi ne uspelo, vendar bi bilo preveč za ta forum, važno je, da vsak pri sebi najde vzrok in ga odpravi... če te zanima moj vzrok...biti med najboljšimi tudi v pitju in se pri tem pokazati frajer (pa še kak kompleks skriti)...tako se ponavadi prične..... samo kasneje te alkohol zasvoji, prav malo ti je mar za vse ostalo, živiš od kozarčka do kozarčka, to pa lahko preglasiš le z neko resnico, ki je močnejša od odvisnosti če bi rad več o tem mi lahko pišeš, da bi ne obremenjevali foruma

ja pa boš veter vprašal kaj je JA in kaj NE ? Jaz imam svoje mišljenje o tem, a dejansko mi res nikoli ne uspe priti do resnice..zato sem tudi to vprašal....mogoče dobim tudi kak pozitiven odgovor...

Lahko vam povem svojo izkušnjo. V svojih najštnih letih sem bil živahen in zelo aktiven, ukvarjal sem se z vsem mogočim, od športa (bil tudi reprezentant) do muzikanta. Prav slednje me je popeljalo v svet alkohola, vse bolj in bolj sem bil odvisen od tega. V takem stanju sem se poročil in dobil tudi sina. Moj alkoholizem je bil še tako razvit, da so se pričeli problemi v službi ( v družini niti ne, saj me je žena spoznala in sprejela pač v takem stanju), pa še po naravi nikoli nisem bil agresiven in nisem delal problemov. Resnično je pa zelo težko priti iz tega stanja. Podzavestno imamo toliko obrambnih mehanizmov povezanih z manipulacijami in lažmi, čeprav zavestno to nočemo. Prav vse nam prav pride, da pridemo do cilja, alkohola. Pa naj bo rojstvo, rojstni dnevi, obletnice, če pa ničesar drugega si se pa enostavno "skregal" doma, da si imel vzrok za odhod tja kjer so te vsi razumeli, posebno, če si dal za rundo, med pivske bratce. Vse skupaj se stopnjuje do te mere, da postaneš popolnoma odvisen, da ti nobena druga stvar ne pomeni toliko kot alkohol, čeprav se meja popitega hitro zmanjšuje. Pričnejo se problemi prav na vseh področjih. Imaš moralnega mačka, prijatelje sprašuješ, kako je bilo včeraj, okoli ovinkov seveda, da bi ne vedeli, da se v resnici niti slučajno ne spomniš, kaj si počel. V redkih trenutkih, ko nisi čisto utrgan premišljuješ o tem, žal ti je in ne moreš si pomagati. Zgodilo se mi je, da sem sredi dneva v uniformi (bil sem v državni službi) pijan spal v parku v travi, imela sem slabo vest in nisem vedel, kaj bo. Prav to in misel, da bo moj sin v šoli ožigosan zaradi mojega pijančevanja, slaba vest pred tem mi je nekaj v meni premaknilo, bilo je močneje od alkohola in naenkrat sem lahko nehal z tem, čeprav sem imel kar dolg staž za sabo. Do tega mi je pomagal tudi znanec (psihiater), pomagal mi je v sebi najti tisto, kar je bilo močneje od alkohola. Seveda je bilo na začetku težko, naenkrat izgubiš vse prijatelje (pivske seveda), ker si zanje postal moteč. Spremeniti moraš način življenja, kjerkoli se pojaviš ne razumejo, da ne popiješ vsaj enega piva, "saj to pa res ni nič". Bilo je pred 29 leti in takrat so bile alkoholne navade drugačne kakor danes, nisi bil moški, če nisi kakega v sebe vrgel. Res me je to motilo, nisem potreboval alkohola, potreboval sem družbo, prijatelje, ki pa niso razumeli (razen redkih), kaj se z mano dogaja. Čas je naredil svoje in počasi sem se navadil na tak način življenja, čas, ki sem ga zapravljala po gostilnah sem nadoknadil z drugimi aktivnostmi in lahko priznam, da sem nekaj tudi dosegel v življenju. Spoznal sem, da je življenje lahko lepo, da lahko živiš neobremenjeno brez laži in manipulacij in, da lahko kreativno deluješ prav na vseh tistih področjih, ki jih v alkoholni omami nisi poznal. Skratka, da skrajšam zgodbo. Zelo težko je prenehati z to odvisnostjo, možno je samo, če res razčistiš sam z sabo, če to ne moreš sam, ti mora pri tem pomagati strokovnjak, ki bo našel v tebi tisto, kar bo močneje od alkohola. Ko do tega spoznanja prideš, je rešitev na dlani. Vsaka druga nasilna pot je že v naprej obsojena na neuspeh, ker bo abstinenca nasilna in te bo še bolj vleklo v to. Pač tako, kot prio vsaki odvisnosti. Nisem napisal svoje zgodbe, da bi pri tem razčiščeval kaj nerazjasnega v sebi, ker to sem že pred tremi desetletji dosegel, nikoli nisem obsojal drugih, nisem postal borec proti alkoholu, še celo zavidal sem tistim, ki znajo kaj popiti in lahko živijo neobremenjeno in normalno. Mogoče sem pa komu pomagal v razmišljanju o sebi na osnovi moje izkušnje. l.p. Tomaž

Kupil sem nihalo "kamena strela"..kaj ne znam, da mi nikoli nič po resnici ne pove? Ali obstajajo kaka navodila za uporabo ? Je pomembno v kateri roki ga držimo (sem levičar). V glavnem mi pokaže vedno tisto, kar si želim, da bi pokazal, nikakor pa tistega, kar bi v resnici lahko bilo. Hvala za odgovor...Tomaž