Piko

Že dolgo nisem šel teč na Šmarno Goro. Čas, da si obnovim tole temo. Eno leto že nisem tekel. Koliko časa bom potem zmogel teči v klanec. Ne gre mi več za "zmorem". Na poti iz službe skočim še v trgovino po kruh, cedevito in mleko. Nekaj mi še manjka zraven mleka na pultu pri blagajni. Jp. Pivo sem pozabil vzeti! Nalokam se cedevite, si oblečem peresno lahke hlačke in majico, pa grem. Prve minute teka čudim kako tečem z večjo lahkoto, kot sem pričakoval. Čez čas začutim v nogah mravljično kislino. To je prava kondicija, ko me noge začno boleti prej, kot bi imel težave s hrbtom. Lani sem imel tako neuravnoteženo razmerje moči; noge so vzdržale prav vse, v vrhunski formi. Hrbet pa ne. Danes mi gre le za poskus, čeprav je občutek moči, da lahko tečeš v klanec, tako prijeten. Vmes premišljujem, ali naj o tem kaj napišem in kje bi to izrazil. V Vesoljnem Dnevniku LNF? Ali ga lahko imenujem kar Veliki Dnevnik, po teve oddajah Veliki brat, Grande Fratello, Big Brother ali podobno? V bistvu ne vidim med branjem Vesoljnega dnevnika in Velikimi brati kakšne vsebinske razlike. Kukaš notri, kako ta hip živijo drugi, kaj se jim dogaja, stare stvari pa niso več pomembne. Ja, kar veliko zanimanje je za tale Grande Fratello Dnevnik. Čas na štoparici me je presenetil, sploh ni slab. Na vrhu je prijetno, tudi veliko prijetnih ljudi je. Zanimivo se mi zdi, da je vsako leto ob tem času predvsem veliko punc in bolj malo fantekov. Čas je za povratek. Tek navzdol mi ne gre več tako dobro. Vročina je popustila. Doma pivo ostane v hladilniku, soseda sta me povabila na kozarček vina.

Prabral sem Holistična radiestezija 1. Moram reči, da je zanimiva knjiga, nekakšne vrste zbor, ima pa v sebi tudi nekaj izvirnega, svojstvenega. Ko sem bral o ledinkah in zmajevih črtah, sem se spomnil še na Marka Pogačnika, medlo se spomnim, da je razlagal o teh črtah, ki potekajo čez slovensko ozemlje. Zanima me, kje potekajo, pa tudi kje potekajo čez mejo v Italiji. Tam imajo cesto "strada costiera", lepa in široka cesta, razgledna, a z zelo veliko nepojasnjenimi nesrečami. Ali ti je kaj znanega o tem? LPP

Edina asociacija, ki jo imam med policaji in omejitvijo, je omejitev hitrosti. Res sem imel opravka samo s prometnimi policaji in tistimi na meji, ampak moje izkušnje z njimi so čisto v redu. Če je pa na to vplivalo tudi to, da sem bil do njih korekten, in ne pozabil, da se pogovarjam z ljudmi, ki pač opravljajo svoj posel, pa ne vem. Ali da si polepšam dan, če tudi policaju na mejnem prehodu pokažem prijazen nasmeh, ne samo brhki kelnarci v bifeju. Meni se slovenski policaji na splošno zdijo kar v redu! Sem mislil, da so tovrstni kamni namenjeni samo pozitivnim afirmacijam. Vnaprej programirani kamni. Hmmm. Res ne veš, kakšne programe imajo ti kamni že v sebi, ki jih kupiš pri različnih ljudeh in kako jim potem vneseš svoje programe... hehe. Skratka, tole mi je padlo v oči, neke afirmacije, ki se jih programira, pa niso pozitivne. Kaj praviš na to? Če naj bi nam bili kamni v pomoč, ali so negativne afirmacije dovoljene? Pa tista besedica "drznil najti". Niti ni napisano "drznil vzeti". Še vedno pa "drznil". Ali je to recept, kako si zaščititi avto, ko ga pustiš na parkerplacu, pa hišo preden greš na morje, pa obleko v garderobni omarici bazena in tako dalje?

Ah ne. Spet mi ni uspelo odvajanje od ene razvade. Spet sem šel pogledat v Dnevnik, kaj čebljajo! Ampak poglej Piko, en napredek pa le je.

Danes bi bil rad mali bel bacek...

Oh, me je prijelo, da nalimam še svojo slikco rožic, katerih modrina mi je kar zaplavala skozi misli; na koncu četrtkovega izleta prejšnji teden, na Krvavcu

Točno tole sem rabil, da bo tole izrazil! Veš, Aakhi mi je strašno simpatičen fant, za katerega imam občutek, da noče biti simpatičen in lušten fant, pa se poskuša posluževati vsega mogočega, ampak povem ti - pri njemu imam občutek, da mu hudeč sploh noče pomagati ali priskočiti na pomoč! Zdej ne vem, ali mu to preprečuje kamen, ki ga ima okoli vratu, ne vem. Tako kolne, preklinja, benti, pa nikakor ne uspe priklicati tistega vraga! Sej ne vem, zakaj in če - mu ni prijetno biti prijazen fantek, hihi, to so moja natolcevanja in ugibanja....

Že večkrat sem opazil Vrbino ime pri tej temi in sem si rekel, tole bo pa zanimivo branje! Nekdo je rekel - kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen. Ampak tu se je kamenja kar vsulo, haha, upam da nismo v temi Kateri kamen??? naj vržem prvega, da bom brez greha? Da pa ima spiranje v tekočem potoku dober vpliv, sem videl zadnjič na pikniku, ko so namočili vanj gajbe s pirom. Menda je bil zato še boljši. Lia, sicer pa mislim, da je spiranje kamnov pod pipo veliko boljše, kot če ga sploh ne spiraš.

Meni so v spominu ostali lasje, tako skrbno spete za glavo, pa glava nasploh... pa popek... pa žar, ki je puhtel iz telesa...

No, pregovori so ljudsko mnenje, tudi zelo statistično. Poleg tega so statistični odraz preteklega obdobja in ni nujno, da veljajo danes, še manj da bodo jutri. Tudi sodišča, represija, vzgojni sistem, tudi forum Luninega neta, povsod kjer je zadaj organiziranost, upošteva neko statistiko, v primeru tega foruma je sicer drugačna, a je še vedno statistika. Tudi ta statistika je od včeraj oz. predvčerajšnjim. Mi bi pa radi, da se naši starši nič ne obnašajo statistično, njihovo ravnanje mora biti prilagojeno izključno nam. Večina vseeno potegne ven predvsem statistične razloge, kako naj bi ravnali pravilno, kadar ima občutek, da ravnajo narobe.

Ker se je nekaj omenjal "tipično idealiziranje matere...kovanje v zvezde" - v knjigi pregovorov ni poglavja, kjer bi bile posebej omenjane matere, le skupaj z očeti. Imajo pa očetje povsem svoje poglavje, morda vama bo, Todika in Marsa, kateri od teh všeč: Mrtvi oče ima velike oči. (Perzijski) Oče je bankir, ki nam ga je dala narava. (Francoski) Očetova miza mora biti okrogla. (Italkijanski) Očetova jeza mora biti zmeraj očetovska (Italijanski) Dokler imaš konja, objahaj zemljo, dokler imaš očeta, se spravi na noge. (Kirgiški) Dobrega očeta moraš ljubiti, o slabem misliti, da je tvoj oče. (Nemški) Mlad očeta izgubiti je kot brez pameti ostati. (Baškirski) Ko se oče postara, bi ga rad zakopal, ko umre, bi ba rad odkopal. (Češki) V hiši brez očeta je še ob soncu temno. (Finski) Naj oče tudi umre, samo da ne umro tisti, ki ga poznajo. (Kazaški) Dobrega očeta ljubimo, slabega prenašamo. (Portugalski) Vrednost soli spoznamo, ko je zmanjka, vrednosat očeta, po njegovi smrti. (Tamilski - Indija) Komu dela dobro, kdor svojemu očetu ne dela dobro? (Tatarski) Ko oče ostari, hiša zamaka. (Vietnamski)

Hehe, to niso pregovori po mojem izboru, še manj, da bi bili moji. Iz previdnosti sem prepisal čisto vse, ki sem jih našel. Celo vrstni red sem ohranil originalni.

K smo glih pisal nekaj o mamah, tule sem našel nekaj pregovorov o očetih in mamah: Boljša mati, ki šepa, kakor oče, ki leta. (Danski) Oče in mati so zlata krila. (Tatarski) Mati je hišno božanstvo, oče bogastvo. (Teluški - Indija) Poslušaj očetove nauke, vendar ne pozabljaj materinih pripovedi (Romunski) Ko mati umre, oče oslepi. (Italijanski) Boljše je, da oče sedemkrat umre kakor mati enkrat. (Lakški) Očetova dobrota je višja od gore, materina dobrota je globja od morja. (Japonski) Očetova kletev suši, materina izkoreninja. (Ruski) Slab mož je včasih dober oče, toda hudobna žena ni nikoli dobra mati. (Španski) Tale je pa za zraven, sem se smejal sam: Kadar daje oče, se smejeta oče in sin; kadar daje sin, jočeta oče in sin. (Bolgarski)

Malo mi je dalo mislit, zakaj so bili moji odzivi pri Pogumni in Samotni tako različni. Bi rekel, da so prevladali neki stereotipi, pa čeprav sem se jim poskusil izogniti. Kot da sem za Samotno zmogel sočutje, za Pogumno pa ne. Danes ne vidim v njunih primerih več potrebe po različni meri sočutja. Kot bi vnarej postavljal sodbo. Pa tako malo vem o njiju. Saj nimam niti pravega razumevanja. Ne paše glih sem tale misel, ki sem jo prebral konec tega tedna, ampak povsem mimo pa tudi ni: "Razumevanje Zla kot odsotnosti Luči ne zahteva, da postanete pasivni ali da kar spregledate zla dejanja ali zlo vedenje. Če vidite, da nekdo, na primer, zlorablja otroka ali da so ljudje zatirani, je prav, da naredite vse, kar morete, za zaščito otroka in pomoč ljudem. Če pa v vašem srcu ni sočutja za tiste, ki zatirajo ali tlačijo - za tiste, ki nimajo sočutja - ali ne postanete taki kot oni? Sočutje se prenaša na dejanja srca in z dejanji srca, k energiji ljubezni in z energijo ljubezni. Če se dotaknete teme brez sočutja, vi sami stopite vanjo." (Gary Zukav, Domovanje duše)

Včeraj sem se zabaval, kako je pred menoj bežala čreda ovac po poti navzgor, pa saj jih nisem gonil ali strašil! Same so se odločile... potem pa je en mali majceni bacek ostal zadaj. Mama je povohala svojega drugega in majčkeno večjega backa a je sledila čredi. Čreda je šla že naprej, backo pa tam sam SAM! šel sem nazaj po poti, če bo šel za njimi, če bo mama prišla ponj, pa nič. Revček je komaj stal v borovju. Hajd, backa pod pajsko in sem tekel z njim za čredo ovac v hrib, polovico Kalškega grebena od Škrbine. Dvakrat sem dohitel čredo, spusti backa na tla, se hitro umaknil, pa je šla čreda še vedno naprej, brez njega! Odvržem palice in letim z backom po bregu za njimi navzdol, kolikor sem zmogel. Backo je bil bolj utrujen, glavo je spustil v vratu, da mu je visela dol. Upadem med čredo ovac, tako da je šla glavnina še nižje, 1/3 pa jo je ostalo višje. Tam vmes spustim backa in spet leti nazaj. Tokrat je preostanek ovaz tudi z njogovo mamico prišel mimo, dobili so se, povohali, bili veseli. Vračam se z vrha. Kmalu srečam to čredo. Bom znal videti mojega backa? Večina je že mimo, ko slišim dva zelo zelo močna be-be-bekanja. Mali in njegov majčeno starejši "bratec" sta gledala gor in se veselo drla! Malo naprej je šla mama in se vsake toliko ozrla nekaj metrov nazaj k njima. Njuno bekanje mi je bilo včeraj najlepša glasba! Slika: backo pred "reševanjem". Malo so se čudili, kaj sem včeraj popoldan rinil v gore, ko pa je bilo tako slabo vreme v LJ, ampak občutek je bil dober. Ni mi žal.

Zato pa delaj z največjim sovražnikom kot s tvojim najboljšim prijateljem!

V bistvu sem že vprašal po ovinkih, če se omenja krivda: Osamljena, zakaj misliš, da je gre v tvojem primeru in Pogumninem predvsem za krivdo mame? Pogumna, zakaj tvoja hčerka krivi predvsem tebe? Moram reči, čeprav sem napisal na-splošno (in bi se lahko zdelo, da gre zame in ne za primere, ki jih vidim okoli sebe) - niti za eno reč ne morem danes kriviti staršev. Tudi oni niso nikdar krivili mene, pa sem jim kot majhen naredil kar nekaj "komedij", sitnosti čisto po mojem izboru, tudi kot zelo majhen. Pa takrat sploh nisem mislil, da delam kaj slabega. A jim je delalo skrbi. Nekaj časa je trajalo, da sem se zavedel, da sem sam postal odgovoren za vse moje življenje. Starši so mi dali takšno ali drugačno popotnico, kaj pa bom naprej naredil iz svojega Življenja, je odvisno samo od mene. Lia, vem, kakšen je občutek, da si SAM. In ne gre tako hitro, vgraditi v svoje srce - nisem sam, je še ON, Življenje, Prasila, (imen je veliko ...)

Mame o mamah tako ... se da kar dosti prebrati...... mene zanima še tudi kaj o očetih. Kje pa je njihova odgovornost? No, ni treba odgovornost, recimo kakšna je njihova vloga v takih slučajih? še nisem slišala za spolno zlorabljenega očeta, očima ali dedka.. Sprašujem se, kakšno vlogo imajo tudi očetje, ko je njihova hčerka spolno zlorabljena, ne pa, ko so zlorabili njih. Napišem še lastno izkušnjo. Ko je postal kontakt z nekom preveč moteč, boleč ali karkoli drugega, sem se mu izognil. Problem potem ni bil rešen, samo odklonjen. Včasih je bilo to dovolj. Ko pa sem ga hotel rešiti, sem moral spet v kontakt, v dialog, iskanje. Ne znam drugače. tako reagira večina moškega spola Kako pa reagira večina žensk? Osamljena bi bila lahko v zelo podobni situaciji kot hčerka Pogumne. A ker smo unikati, edinstveni, verjamem, da je to bolj malo verjetno. Sam bi poskusil iskati pomoč pri psihologih. Kam se v naši podalpski deželici obrniti, pa žal ne vem. Psihologa si predstavljam kot strokovnega vodnika, ki pomaga, da sam opaziš ovire, v katere se venomer butaš, ovire ki ranijo, potolčejo, posekajo, ovire na poti rasti. Ne bodo s prstom kazali na njih, še manj da bi jih odstranjevali. Učili pa bodo, da razpoznaš te ovire, naučiš se ozavestiti učinke teh strečanj z ovirami in še kaj. ja pa da prosiš za milost od zgoraj, da ti da moč in znanje da preživiš tega se je pa težko naučiti na hitro, ampak povem ti, da gre! Obenem se mi ne zdi nič narobe, iskati še kakšno zemeljsko pomoč.

Mame o mamah tako ... se da kar dosti prebrati... ... mene zanima še tudi kaj o očetih. Kje pa je njihova odgovornost? No, ni treba odgovornost, recimo kakšna je njihova vloga v takih slučajih? Uf, Muši me je spomnila ta to, da danes otroci dobivajo veliko več informacij od družbe preko televizije, okolja nasploh, kot je bilo to včeraj oz. 20 let nazaj. Napišem še lastno izkušnjo. Ko je postal kontakt z nekom preveč moteč, boleč ali karkoli drugega, sem se mu izognil. Problem potem ni bil rešen, samo odklonjen. Včasih je bilo to dovolj. Ko pa sem ga hotel rešiti, sem moral spet v kontakt, v dialog, iskanje. Ne znam drugače. Osamljena bi bila lahko v zelo podobni situaciji kot hčerka Pogumne. A ker smo unikati, edinstveni, verjamem, da je to bolj malo verjetno. Sam bi poskusil iskati pomoč pri psihologih. Kam se v naši podalpski deželici obrniti, pa žal ne vem. Psihologa si predstavljam kot strokovnega vodnika, ki pomaga, da sam opaziš ovire, v katere se venomer butaš, ovire ki ranijo, potolčejo, posekajo, ovire na poti rasti. Ne bodo s prstom kazali na njih, še manj da bi jih odstranjevali. Učili pa bodo, da razpoznaš te ovire, naučiš se ozavestiti učinke teh strečanj z ovirami in še kaj.

Pogrešam Luciferja. Upam, da se mu ni kaj zgodilo..... No, pogrešam ni prava beseda. Samo opažam, da ga ni več tu.

Kokica, moraš imeti fajn fotografa, k se mu tvoja hčerkica tako sladko smehlja, da človek dobi vtis, da se nam. Primavera pa ima prav glede izbire ikonce ...

Hehe, nisem napisal, da bi naredil isto kot ona ali bil v njeni koži. Ona fura svojo življenje, jaz svojega. Lahko po temle sklepam, da občutljiva na to, če se ti kdo reži?

Točno ta intervju z Marcelom sem hotel omeniti. O vedeti pa mislim tako tudi sam. Pravzaprav se zelo zelo ogibam temu, da bi imel kakršnokoli mnenje, ali je ali ni kriv.

To pa ne! Samo priklon bo zato toliko globji... pa uživaj!

Pa ti si pravi mojster v branju misli! A lahko še meni pošlješ eno fotko (pa ne kr eno), mislim - tvojo fotko (pa ne da je tvoja last) mislim - fotko, na kateri si ti gor! Jo bom dal na marmelado! P.S. Majica, bravo! bolje se uspešno skregati s šefom kot neuspešno! Uspeh je glavni!