Joj, kako je fino, da je spet ponedeljek! Ampak vsega dnevnika pa nisem šel brat za nazaj. Ga grem raje brat v naprej. Razen tega, kar je napisala Astra, se mi še sedaj zdi fino. Vseeno se moram spomniti na petek, sem si rekel, zakaj pa ne bi šel malo pogledast v TS. Zgoden sem bil, nič se mi ni mudilo. Zato sem na Dolgem mostu pobral štoparja za Idrijo. Voziva 120km/h, kar sanjam zraven. Pa pravi tip - ali se gre še kje drugje, ko sem na Lomu ugotovil, da ga malo lomim, da ga nisem skipal pri odcepu za Logatec. Ni problema, bom šel ven na Uncu, čez Planinsko polje dobro potegneva, ga odložim na Kalcah. Ob cesti me ustavljajo. Se je pokvaril avto? Potrebujejo pomoč? Turki so bili, baje niso imeli denarja za bencin domov, pa so zlate prstane menjali za keš. No, ker sem bil še vedno zgoden, sem se zapeljalpo ridah stare ceste, skozi Postojno. Tam štopa ena mamca. Verjetno do kakšne vasi. Ko se na semaforju stlači notri, vpraša, če grem za kOPER. O, Marija! Gruntam, kje naj jo vržem ven, pa sem sklenil jo zategniti do Kozine. Danes se sprašujem, zakaj vraga je nisem peljal do Kopra, tam je še en mejni prehod? V TS pridem še vedno prej kot znam, tako da sem kar 20 minut križaril za parkirnim prostorom. Ko se vlečem iz avta, pogledam na uro - do minute ob istem času kot zadnjič, ko sem šel skoraj uro kasneje. Ja, samo zato, ker sem si vmes večkrat rekel - saj sem še zgoden! No, danes je ponedeljek in Dnewvnik bo prenesel tudi tole pišarijo, kaj mu pa preostane?