LJUBEZEN Iz brezdanjih globočin srca tanka vez se vije, ki združuje naju v lepoti harmonije. Od vihrave mladosti vse tja do zrele starosti skupaj sva hodila, naj na nebu poletno sonce žarko je sijalo, ali sredi zime od ledenih sveč z napušča je kapljalo, nikoli drug za drugega se nisva izgubila. Radost je in je ni, a vse je lepše, ko ob meni si ti, sopotnik skozi življenja kratkih dni. Čas neustavljivo drsi preko obzorja minljivosti, zato še danes poiščiva srečo, poveživa se v enosti. Morda jutri nov bo dan, kdo ve, življenje kratko je, poljub slovesa med zvezdami je stkan.