čudno...lihkar sem nazaj...bilo je tako preprosto lepo...vse polno lučk in na vsaki hiši je na oknu svetila majhna svečka majhna luč, ki je razsvetljevala temo na poti....vrnimo božiču njegov pravi pomen, naj bo resnično praznik veselega upanja v novo življenje, zakaj praznujemo božič vsako leto, zato ker se moramo vsak trenutek v življenju odločati za dobro in ne za zlo in zato , da se spomnimo, da smo samo orodje v božjih rokah , če se odločamo za mir, upanje in dobro ...ob meni je sedel človek s pobeljenimi lasmi in vem, da je stal na strehi sveta in tam je nekoč v mrazu srečal iz oči v oči z neskončnim in danes na tem griču z menoj pel in zvenelo je tako skrivnostno lepo, v tisti mali cerkvici, kjer še keliha ni, samo navaden steklen kozarec iz katerega je pil mašno vino, z leti obložen duhovnik, ki je vmes nadrobil par iskrivih, da se je od srca nasmejala vsa zbrana romarsko popotniška združba, med drugim je rekel, povejte znancem, da je nam tu gori lepo