lia

Za mizo v lokalni gostilni je tekla debata, še bolj je teklo vino, govorilo se je o zločinu in kazni o razumu in nagonih, iz hladnih preračunljivih oči je bolščal vame hlad da bi ga rezal, iz prvinskih nagonov prebujeni, so brisali sline s svojih ustnic prepojenih z vinom, govorili so o svobodi in o tem kako si vsak sam priskrbi svojo bolečino. Nihče ni bil tam, za tisto okroglo mizo, vsak je bil v svoji zgodbi, zato sem izpila do dna in odšla. Nihče od nas s seboj ni imel srca, oči niso našle ničesar v drugih, zobje so obirali stare kosti, s katerih smo že prejšnji teden obrali zadnje kose mesa. Na poti zazrta v temo neba prisluhnem šuštenju noči in prvo pomladno noč si s snegom otrem vso nesnago z oči in z dlani. brez popravkov, ta hip

najprej morš kaj met, da lahko šparaš svet sem reševala kot najstnica zdaj mi je pa zmeraj bolj jasno, da mi je vsak dan podarjen, pa mi ga je škoda za take meglene projekte tak da blagohotno prepuščam drugim prve linije na frontah danes je dan za ubit se, plesni nam odpadejo....tak da se grem mal zlaufat drgač še lajko komu kaj nardim, abbačkam recimo *** drgač sm pa spet v stari formi, besna ko mamba na vratih prodajajo pa pravim nič pa prav kje pa je una gospa pa pravim, je ni več jebenti morm nehat tibetance delat pa v jeansu pa v zmršenih čodrih okol letat...še malo pa bom s palco okol štefnala, morm si po trajno ondulacijo stopit v najbližji frizeraj nič bemu grem si mal soli na rep nasipat, mogoče me pa kak jager fenta,pol mi pa nau več treba na obroke umirat Sem prav pazljivo tole napisala , da ne bi kak modrec spet kaj med vrsticami bral.Po temeljetim premisleku se danes še nam ta prvemu okrog vrata vrgla ko bo mimo prišu. Onemu, ko ga bom pa na mojem biciklu vidla, bom pa res vsa rebra preštela. Bemu, šele zdaj je prišlo za menoj. Bicikl so mi fkradli. Pa to ne navadn. Moj. Tak bronzano porjaveli, ko sva toliko kilometrov skup naredla. Z nikomer toliko. Ga ni živega bitja pod soncem. Evo to je navezanost.Pa vzorci. En navadn kos pleha.Men pa solze. "Deset malih jagrov šlo je ....

aja ...a potrudit no way....sem izbrala pot prepuščanja, s trudom si sam hrbtenico pa roke znucaš od šporgeta me bojo pa kmal nagnal, menda da je tak kuhar za vbit ne pa ti nom napisala, firbec

čist prav ti dam sam kaj je pa pol z onimi primerki, ki jih ne zanima ne matematika in ne ženske sam v jark , al kaj

zelo nespametno dvojni stroški, pa sam eno veselje

a si lepo prosim izbereš kakega drugega junaka bodi raje grdi raček , poleti izza ograj, vseh, tistih v glavi in na dvorišču Ž I V A si , moč brez nadzora, usmeri svojo moč

Dotik Da si en sam dotik, ki žari v blazinicah na prstih. Da gre skoz telo svetloba vseh barv, ga tanjša, ga upogiba. Da te gleda pogled zamegljen, da so oči zastrta bližina. Da padaš v naročje iz žive snovi, da te sprejema, da te pije. Da si brez misli, si brez besed, da se utrne v nič ta svet. Da valoviš na valovih vode, dolgih valovih brez bregov. V hiši ženske, kamor ti vrata odpre samo dotik tvojih prstov. (Dane Zajc) nekateri odidejo s tega sveta že v tej fazi

jokajo, pa še kako...takrat je treba samo molče poslušat in potem jih je treba objeti in potem nehajo jokat in potem govorijo, o žalosti je treba govoriti, žalost postane manj zatohla, manj težka in nekega jutra izgubi vso težo v žalosti se je treba ozreti in pretresti , kajti takrat najbolj vidiš, kaj je tisto, kar je v življenju res pomembno užiti tistih nekaj lepih trenutkov in storiti vse kar lahko za nekoga storiš, tako ti ob smrti ni pretežko in lahko mirno naročiš harmoniko, da zaigra, čeprav se tisti iz pogrebnega podjetja zgražajo in vejo povedat , da to pa res ni v navadi

ne sam na forumu, tudi v resničnem življenju , samo milni mehurčki na žalost ali na srečo to pa še ne vem Piko pogrešan v vsej svoji mavrici občutenj

ne še kdaj morš tja potegni vun unga kozoroga iz pet, pa je

eh , Sebastjan sam Pornija dražim, ker vem kok mara zimo *** Porny od Nece pa sam DRAVSKI MOST pa Maček Muri

ku si dobr to napisu dobr to, sam s kopalkami pa še mal počak jej, jej pol si vidla raj na zemlji še sreča ja, da svete krave ne letijo

dame volijo, smem prosit za en valcer al pa rajš polko na tole besedilo od Čukov Fantič mlad prisanka se ššššc izza ovinka a za njim boječe se stiska mala Tinka Tam na klancu za vasjo danes je vse živo vsa mladina sanka se zima je že tu

aha, bikova jajca so prava "pecialiteta"

scotal te bojo tile stručkoti... ne se ne se oziraj, na njih.... pa kaj, včasih paše polka pa valček....še kak diplomiranec iz muzikologije včasih to prav na tih prizna...mi je ostalo v spominu , ko je Mira Omerzel nekje izrekla, da je vsaka glasba( samo glas človeški, ali čist primitivna glasbila bobni v naj surovejši obliki) odpira pot do duše in srca ...men pa gre ona skoz, pa ne vem kdo jo poje , neka gospa Kovačičeva al kaj je že bla "Tečejo, tečejo nitke, nitke življenja in nitke blaga, ustavi se ljubi moj, daj mi roko boš videl za vse lepše bo... Zakaj ? Zakaj? Zato? Zato...... Pa de se nene menimo una od Slaka Jaz pa pojdem čez gore, čez tiste dolge klance...... pa Silvia od Magnifica, pa Božična noč

tud dobr

sm pozabla zravn je še konjska salama pa regrat z jajčki

se strinjam...ubit DOKONČNA REŠITEV jst bom pa danes carski praženec pa čežano pojma niam več kaj naj kuham....skoz glodalci šinfajo, požrejo pa vse, do štrudla zadnič sploh nisn prišla, požrli skoraj protfan

ja in zakaj ne bi smel bit žalosten, zakaj že?

rada te mam, ker tak lepo pišeš, pa sam pikec popravim, pa mi je na kožo pisano

peace brothers nea se jezaj, jst sn zjutraj limono, no zdaj je pa edn prišo sma pa gurmansko mal orehovca pa mal z borovničko zalila p pa je svet kr kuj lepši

Credo Ljubim trhle, razpadle stvari, usahle cvetove, mrak, ki po krvi diši in votlo vriskanje sove. Potuhnjene tihe korake in stoke, ki hropejo v noč človeka, ki nič več ne čaka, ki suho zakašljal je v noč. Ljubim vse bolno in gnilo, temo in nemirni strah, ubijanja mračno silo in groze ledeni dah. Vse kar je kot moja duša, kar se več smejati ne zna, kar v kotu stoji in posluša, kdaj se ta trenutek konča. Dane Zajc

ti pa ziher nimaš mačkonarja doma, verjetno kakega ptiča

SPREMENI

Mirno sedim. Nič ne delam. Pomlad prihaja in trava sama raste. Zentin