Prebrala sem kar so ti napisali in prebrala, kar pišeš ti. Poznam od blizu mnogo takih zgodb. Nihče od teh , ki so se oglašali z odgovori ni zadel bistva.Spotikajo se ob obrobne stvari. Dejstvo je , da nisi sama kriva za to kar se je dogajalo v tvojem otroštvu. Bila si žrtev in to nemočna v rokah odrasle osebe/oseb , ki bi te naj vzgajali z nežnostjo , dali so ti pa strah in bolečino. Dejstvo je , da nisi sama kriva za ponesrečen odnos in izbiro partnerja, ker je bilo nemogoče ali pa zelo malo možno , da bi se stvari drugače razvile.Morala bi imeti, več kot samo srečo, skorajda čudež , bi moral biti, da bi lahko s tako prtljago iz otroštva ustvarila dober odnos z moškim in prijazno družino svojim otrokom. Zdaj so stvari , kakršne so. Mlada si, 25 let ni nič proti celemu življenju. Sklepam, da je zaradi nasilja, ki si ga preživela, trpela tvoja šola. Sklepam , da nimaš uporabne izobrazbe in ne dobrih dohodkov, ker sem prepričana, da če bi to imela , ne bi dala fantkov v rejo. Sklepam, da če si vse to preživela , da si izredno močna oseba in verjamem vate. Zdaj je pravi čas, da poskrbiš zase. Prekini vse stike z njim. Vse svoje moči osredotoči na to, da pridobiš izobrazbo in izboljšaš svoj ekonomski standard. Pusti moške . Ne išči nobenega. Daj sama sebi čas, da nadoknadiš zamujeno. Pred očmi imej svoja dva otroka. Očeta nimata. Naj imata vsaj mamo. Verjemi, to je edina pot. Ne zanašaj se na pravosodni sistem, ne na policijo, ne na socialo. Uporabi vse njihove postopke. Zanesi se pa samo nase. Zmeraj vprašaj še za drugo mnenje. Nikoli se ne pusti odpravit od prvega uradnika. Verjemi, samo ti lahko kaj spremeniš. Za to kar se ti je dogajalo prej, nisi odgovorna. Zdaj si pa odrasla in zdaj je tvoj čas, zdaj lahko spremeniš, ampak samo sebe. Naj te poleg truda spremlja obilo sreče