Zanimivo. Jaz ostajam pri svojem. Jasno, da mi ni všeč, da je procent splavov v Sloveniji tako visok... Kakor poznam samo sebe, bi imela moralnega mačka nekaj časa, če bi ga šla delat ( samo te časi, ko bi dejansko bila zame možnost, da bi splavila, so mimo...zdaj ne bi ). Po drugi strani pa, ODKRITO povedano, ne berem več strani, kjer piše, da je to ŽE otrok ( pač prve 3 mesece ), ne poslušam tega. Zdravniška zbornica ( ali kdorkoli že to odloča ) se je odločila, da je do takrat splav zakonit, da ne gre še za "osebo", da ne gre za umor in to je to. S tem se v bistvu tolažim ( in ne, nisem splava nikoli delala, ampak da razumem nekatere druge, ki so ga 100%). Res pa je, da toleriram, če se zgodi enkrat...če se zgodi pa 3,4,5krat...potem pa pridejo tudi mojo predsodki na dan, priznam Glede moških. Hočeš nočeš, sicer bi mu povedala, ampak končna odločitev je MOJA! Mi je čisto vseeno kaj bluzi on. Evo, sem čisto odkrita. Hočem, da moj otrok odrašča v domu, za katerega imam še preden se rodi občutek, da lahko funkcionira. Če tega občutka pri tipu ne bi imela, je to pač moja odločitev. Po pravici povedano ga imam tudi raje sama kot pa v fucked up družini.