Vsak, ki me pozna ( značaj ), ve da planiram ( tudi če nisem povedala ). Tak človek pač sem. Saj pade kaj v vodo, ampak tiste pomembne stvari, ki jih RES hočem, mi ponavadi ne. Najprej mi na misel pride učenje. Študiranje planiram; točno koliko snovi na dan, lepo izračunam, vedno si pustim "frej dneve", če mi slučajno pride kaj umes in se tisti dan nisem mogla učit oz. manj. Edino tako pridem skozi in sem mirna. Prav tako je z denarjem. Vem, koliko bo treba dat za vsakomesečne stroške, koliko ponavadi porabim za vsakdanje zadeve, koliko vložim in potem koliko ostane za "cukerčke". Če rečem, ko si kupim drage čevlje, da sem broke, sem na ta način, da za te "cukerčke" nimam denarja. Zna bit, da je to za koga utrujajoče, samo jaz imam pri teh stvareh raje, da sem mirna, kot pa da si sposojam, imam dolgove in podobno. Točno vem, kaj lahko kaj ne. Če pride do večjega nakupa, pa vzamem od tistega, kar vsak mesec dam na stran Mogoče je meni nekoliko lažje, ker nimam otrok pa tega... Če ne bi imela planov, ciljev bi mi bilo grozno. Imam dolgoročni cilj kar se tiče študija, službe...če kaj pride vmes, se mi ne bo svet podrl, ampak bom enostavno naredila nov plan, prilagodljiv temu. Nočem pa nikol v življenju bit "jebiveter". To men ne ustreza, tud tak folk ne. Raj sm glede teh stvari bolj "robotska".