Moj rojstni dan. Zame ni lih big deal. Starsi mi cestitajo vedno tocno ob tisti uri, ko sem se rodila, mi dajo kaksno pozornost in gremo na kosilo. Na ta dan ponavadi pridejo moji najljubsi sorodniki pa fant. Je kar lusno. V nedeljo po mojem rojstnem dnevu pa pridejo moreci sorodniki, kar je pa bolj mucenje in odgovarjanje na nadlezna vprasanja. V gimnaziji sem praznovala skupaj s sosolci, smo imeli zur, zdaj jih pa povabim ven, gremo plesat, zurat, se malce napit in to je to. Letos mi obljublja, da greva v eno izmed mojih najljubsih evropskih mest. Samo malce kasneje, ko ne bo izpitov. Komaj cakam. Drugace pa....mi ne pomeni dosti. Pravzaprav mi je kar malce depresivna misel na to, kako se staram