Nisem se poglabljala v vaše filozofiranje in tudi jaz ne bom filozofirala. V naši družini je stvar izjemno preprosta. Vedno smo imeli Miklavža in Božička, medtem ko Dedka Mraza nikoli. Večji poudarek je bil vedno na Božičku. Miklavž nosi sadje, sladkarije, kakšen kos oblačila (rokavice, kape), medtem ko je Božiček bolj konkreten (čeprav se ponavadi ne pretirava). Božič je del naše družinske tradicije. Nihče v naši družini ni pretirano veren (vsaka generacija manj) in Božič vsi dojemamo kot družinski praznik, del tradicije, ki so jo imeli že moji stari starši. Mi je znano, da si ga je izmislila Coca Cola, ampak se požvižgam na to, kajti imam čudovite otroške spomine na ta dan. Prav lušno mi je bilo verjeti v to, cel december sem čakala na Božič. Pa ne samo zaradi daril (no, otroku je to vseeno najbolj pomembno), ampak že ideja o Božičku mi je bila fascinantna. Čarobno ! Obdarovanje pri nas poteka na božični večer. Starša sta se vedno znašla in sta sosedom naročila, da naj postavijo darila pod jelko, medtem ko smo šli mi na sprehod. Ko smo prišli domov in sem pogledala pod smrekco, je bilo to zame nekaj pravljičnega Moram reči, da sem hitro začela dvomiti o obstoju Božička, ampak mi je bila ideja tako prisrčna, da sem sama sebe prepričevala v nasprotno. To so otroški spomini, ki jih ne bi zamenjala nič na svetu. In kaj je narobe, če sem verjela? Če mi starši niso precej časa povedali, ker so hoteli, da uživam v otroški naivnosti in pravljičnem svetu? Se spomnim, da so moji sošolki v vrtcu povedali prav hitro, češ da je vedela, da starši kupujejo (dajejo denar) za to. Eh :xx!: To ni to. Ko se je rodil moj bratranec, smo ponovili zgodbo (ker vedno praznujemo Božič skupaj). Vedno je najprej božična večerja, potem se pa skrijemo, da Božiček pride in kaj prinese. Naštimamo mu piškot in mleko (in včasih tudi kaj spije in poje ). Se spomnim, ko je bil star 4 leta, kako je vriskal! Ne moreš verjet, kako simpatičen otroški trenutek! Pa kar Božiček prinese, je vedno dobro. Tako da v bistvu sploh ne gre toliko za to, koliko in kaj prinese. Enkrat sem mu čisto brezveze zraven zavila še eno malenkost in jo je bil tako vesel, da nisem mogla verjet. Če bi jo videl v trgovini, je najbrž niti pogledal ne bi. Ker je pa od Božička, je nekaj posebnega! Pa naj ima to otrok, zakaj pa ne? Čez nekaj let bo itak vedel, kakšna je resnica in ne bo čisto nič drugačen glede tega, kot ostali otroci, ki so jim starši že takoj povedali, da te stvari ne obstajajo. Imel bo pa nekaj lepih spominov, kot jih imam jaz! Meni je vse pri srcu; okraševanje smrekce in hiše, lučke, praznično vzdušje, priprava božične večerje, obdarovanje (predvsem gledanje bratrančka kako z veseljem odpira darila) in obvezen šampanjček po vsem tem Lahko spregledam, kako vse je skomercializirano. Meni pač ni to fora. Še vedno verjamem v čarobnost tega dneva. Je nekaj posebnega. Zberemo se pa tisti člani družine, ki smo si že tako zelo blizu, tako da ni to eno izmed "mučenj" ki pridejo parkrat na leto, ko moraš gledati sorodnike, s katerimi se ne štekaš. http://www.cosgan.de/images/smilie/xmas/d034.gif