Rada imam avtobusne zgodbice. Marsicesa me naucijo. Ceprav lepi fant kalkulira pravi tajming, pa srecujem druge. Zadnjic cakam na avtobus pred bolnico. Pride fant, celo roko je ime povito in me vprasa, ce lahko prisede na klopco. Usede se in zacne britko, britko jokati. „Kaj se ti je zgodilo?“ ga vprasam. „ Prometna nesreca. Moja punca..“ Vprasam ga, kam gre in mu recem, da bova sla skupaj. Stopiva na avtobus. Fant zacne razlagati avtobusarju, da je dozivel nasreco, da nima denarja.. Avobusar osorno:“ Saj ti ni treba razlagat, ce ne bom tukaj sto let. Kar pojdi.” Cutim poglede po avtobusu: Pa kaj je s tem tipom? Je pijan? Zadet? Mogoce je pa nor? Usedem se nasproti in mu povem, kdaj mora iti dol. Preden stopi z avtobusa, me prime za roko, pogleda v oci in rece:“ Gospa, saj bo vse v redu.“ In jaz mu verjamem. Vse bo v redu.