Zala_

Kaj bog naprej razvija? In zakaj?

Se strinjam, je kr treba najt enga k to obvlada, jaz sem imela velik močnejšo izkušnjo kot sam čustva (bolj na fizičnem nivoju) in je blo kr treba zelo hitro in jasno odreagirat . Je treba usvojit tehniko... preden začne "delovat", Men se zdi nesmiselno, da to počneš sam na začetku je fino, da imaš nekoga k te vodi skoz to...

Men je bila izkušnja z rebirthing-om zelo zanimiva, priporočam .

A misliš, da ti drugi ne morejo "pomagati" s svojim odnosom do tebe- v smislu, da se sam spremeniš ob drugih, ker o sebi dojemaš stvari. S tega stališča je terapevt za moje pojme ključen, ker že itak nimamo nekih sočutnih, podpornih in svetovalnih odnosov, da bi lahko sami sebe naučili predelat stvari in jih sprejeli. Poleg tega so terapevti šolani in imajo prakso, da to počnejo... Če izvzameva karmo... in to me že res mal moti, ker stalno govorimo o megli in mečemo terapevte v isti koš, s tem pa delamo krivico terapevtom, ki resnično dajejo velik košček sebe, da lahko delujejo in pomagajo drugim, ker to ni samo delo al pa tako delo, ko bi lahko odšel domov in pustil službo za sabo, tko kot pri marsikateri drugi službi. Tisti, ki je kdaj bil res odvisen, ti lahko pove, da vse skupaj nenormalno čutiš somatsko- v telesu in ne zgolj na nivoju misli, vsaj jaz lahko pri sebi iz izkušenj povem, da verjetje misli drugih ni zadost, da se razvije odvisnost, če si to želel povedat al sem pa jaz mogoče narobe razumela tvoj sestavek. Odvisnost ni- če lahko živiš brez tega... vsaj kakor si js to razlagam.

Seveda okoliščine vplivajo na vzgojo... je pa treba tud pogledat ključne trenutke, ki spremenijo tok življenja in podrejo stare strukture. Vojna je zagotovo taka stvar, saj je za vzgojo ključen moment varnosti...Poleg tega so bile družine večštevilčne in starejših bratov (ki so pogosto zamenjali vlogo očeta) tudi ne gre zanemarit in nenazadnje smo bili porinjeni v kulturno mešanico, v smislu manjšine in odtrgani iz tega ... itd. Kar se tiče kapitalizma, se je seveda povečal občutek, da je treba sebe izboljšat- se "prodat" partnerju... , da nikoli ni zadost dobro/lepo/pravilno...kolk ljudi danes hodi v fitnes in ne vem kaj še vse je, da bi zgledali ... Je pa tud men se zdi (ne me držat za besedo), ker je res dolgo od tega kar sem brala eno zlo ok knjigo na to temo: A. Puhar - Prvotno besedilo življenja (priporočam): kako so včasih na otroke gledali kot na "pomanjšane odrasle" v primerjavi s trenutnim stanjem, kjer je razvojna psihologija poglavje čisto zase...

Mislim, da je duh časa bolj posledica post vojnega časa, ko so bli moški odsotni oz. je bil kaos, so doživljali vse mogoče pretrese/travme, kasnejše generacije pa so zrasle brez moškega vzorca oz. je bil ta konfuzen, danes pa se še vedno ne znajdejo čisto v tej vlogi. Ne vem kolk ima (post)kapitalistični sistem in duh še kaj vpliva na to... Ampak dejstvo je, da se sprenevedat okrog svoje odgovornosti in vloge glih ne gre...

Hm, ne znam pripisat, a se to sploh da? Dobro zate, če jih uspeš kontrolirat, men te ne rata še... seveda je drug pol tud ta, kakšne ljudi privlačiš v svoj lajf, ravno zarad tega... in si v začaranem krogu.

Hvaležna sem, ker me neki tko drma, da se ne morem zapustit. Hvaležna sem čudežem življenja, ko se dogajajo stvari, ki te enostavno pustijo brez besed. Hvaležna sem za občutek znotri mene, ki je zadost močan, da se ne zlomim... Hvaležna sem tebi, ker si tko zelo iskren z mano, da sama sebi ne morem več lagat.

Mogoče se najde pravo srečo v vztrajanju znotraj svojih temačnih delov, z ugotovitvijo, da so na nek način smiselne, pa čeprov je smisel samo razviti kakšno od t.i. vrlin... Prava sreča je v ugotoviti, da se da to preživet- mogoče.

Kaj je to poženščen oče? A nekdo, ki se boji svoje žene? Al kako? Mora naredit vtis pred svojo ženo z vzgojo njunih skupnih otrok? Poanta članka bs za moje pojme. Če ne en ne drug ni zrel za vzgojo otrok, nej jih rajš nimata. Nesmiselno je prelagat svojo odgovornost na neki kot trenutni utrip časa... Močne, samostojne ženske nasproti nemočnim moškim je pač en mit...

Našla sem tole... če še komu pomaga. http://www.wikihow.com/Be-Less-Clingy

http://www.tower.com/spiritual-madness-necessity-meeting-god-in-darkness-caroline-myss-audio/wapi/101943430

V roke mi je prišla ena knjiga z naslovom Spiritual Madness avtorice Caroline Myss... Avtorica govori o našem odnosu do Boga, ki je v večini primerov tak: Bog daj mi to in ono, poskrbi za moj mir, pa dobro službo, pa partnerstvo, podari mi te in te psihične moči itd... , kar je še vse na nivoju egoističnega gledanja. Namesto, da bi se znebili svojega sebstva/ svojih spiritualnih fantazij in se prepustili temu vodstvu, kar pa sicer lahko pomeni vse, kar si ne želimo... Zanimiv pogled, zame blizu resnici...

Men malo asocira na vstop v tvoj "nedovoljen"/ osebni prostor al pa mogoče poseganje v osebni prostor nekoga drugega. Mogoče tudi mal na zmedo v kakšnem odnosu- da ne veš, kje točno si...sam to so res samo asociacije... Hja, jaz pa sem zdaj nekajkrat sanjala smrt mame, ne samo smrt, ampak čas po tem, ko je ni več- občutke ob tem, ko je ni več. Na nek način sem jo hotela obdržat. Verjetno domnevam, da gre za razpad nekih idej, ki mi jih je vcepila- recimo, ne vem.

Omejevanje spolnosti je kontrola ljudi...

Ki pa bi bila? Tnx domoljubka, bom pogledala...

Še ena tema za soočanje... odvisnost- kako si pomagat? Kakšna ideja? "Spremembe v možganih Tudi nekemične oblike odvisnosti spremenijo delovanje v možganih, in sicer tako, da oseba izgubi zmožnost nadzora in izbire, postane obsedena, kompulzivno ponavlja škodljivo vedenje in stopnjuje toleranco. Da bi ostala »zadeta«, potrebuje denimo v zakonu čedalje več težav in svojo čedalje večjo angažiranost v njihovem reševanju, partner pa ostaja še naprej enak oziroma nepoboljšljiv. Opazi se tudi, kakor velja za kemične oblike zasvojenosti, da se v primeru, ko vedenja ni mogoče ponavljati oziroma zasvojenega partner zapusti, pojavijo zasvojensko hlepenje in odtegnitveni simptomi. Tudi telesni, boli nas glava ali duši." http://njena.si/clanek/lepota/52f8df2f8b4c7/ste-odvisni-od-odnosov

hvaležna: da sem uspela obdržat svoj "sane" mind ... v tem insane stanju... hvaležna: da lahko uporabljam vse dele svojega telesa, skoraj 100% hvaležna za dobra dva prijatelja, ki mi vedno znata spravit iz mojih agonij in da zgineta, takrat ko je zame to dobro hvaležna za vse te male duše, ki jih spremljam in obratno hvaležna življenju, ki mi postavlja hujše izzive kot si jih želim, pa vendar iz njih postajam to, kar sem- se spominjam sebe hvaležna za sanje, v katerih preživim drugačno resničnost hvaležna za Breza- Brezota, ker ima tako energijo kot jo ima, pritegne drugačno razmišljanje in me pripelje do različnih avtorjev, ki jih trenutno potrebujem spoznat... hvaležna za to stanovanje- ki je prežeto s polno slabih trenutkov, pa vendar edino zatočišče

Kolk stvari tuki je že offtopic, da ne rečem osebnih zatikanj... brezveze skratka, debata, da je neka debata... Sreča je včasih tud opustit ideje in prepričanja, it iz mesta dokazovanja in se prepustit..

Mal je zmedeno/pomanjkljivo/nespretno napisano, samo se da dojet poanto...

https://www.psychologytoday.com/blog/ambigamy/201408/the-secret-happiness-and-compassion-low-expectations

https://www.psychologytoday.com/blog/joy-and-pain/201506/micro-actions-can-lead-macro-changes-make-your-bed

To itak...

Vem, včasih paše mal podebatirat, pa čeprov ni kej za rečt, ampak še bolj pomembno je BITI TIHO, ko je tko boljše- vidiš to pa jaz še ne znam...

Shamm veš včasih ni treba vseh besed dobesedno jemat...najbrž sva mislila enako, al pa ne, nima veze...