Zala_

Dobra ideja, bom še malo pobrskala. KoryuBudo, sem se prebijala skozi tvoja dva posta, pa me zmotilo: 1. versko izkustvo (mislim, da je to stvar intime) 2. kontemplantacija (ne vem v čem bi se zelo bistveno spreminjala od meditacije, ki naravno postane kontemplatacija, saj je nemogoče stalno samo opazovati misli in nemogoče je razmišljati, da nismo del celote- kar recimo bi lahko bilo božanstvo, ampak če je le mogoče, bi se jaz tej besedi izognila, ker je preozka, da bi lahko opisala to izkušnjo). Kar se pa Junga tiče, mislim, da je veliko doprinesel s svojo idejo o arhetipih in načinu kako se te ideje/predstave na različne načine udejanjajo; o predstavi o ženski, moškem in s tipi osebnosti, kaj več pa jaz ne bi zapletala teorije, ker se mi ne zdi smiselno. Lp Z Preteklost se udejanja vsak dan , glede na to, da gre za vzorce, ki jih živimo, čas pa je relativen. Kamen haha, ja to pa bi res mogoče pomagalo

Hvala za odgovore, ki sem jih bila zelo vesela, vsakega posebej. Naj pa še dodam... Iknee hvala za tvojo izkušnjo. Meditiram že več let, oziroma sem pa sem naletela na isti problem pred leti, ker sem bila manj pripravljena, sem nehala meditirat, pa spet začela itd. Probala sem več tehnik, tudi Oshove dinamične meditacije, pa breath work, celo v dvojici (ker se mi je zdelo, da takrat rabim nekoga)..., jogo... pa ni šlo. Me pa veseli, da je tebi pomagalo in da ti je uspelo prebrodit to. Brezo, ko sem brala tvoj post in kasneje razmišljala o njem, sem prišla do ideje, da je mogoče moj nemir zares del medgeneracijskega konflikta/dinamike, ki se je prenesel name, tako kot na ostale družinske člane.Če pogledam svojo širšo družino in princip dinamike sistema, so vsi bližnji in daljni sorodniki relativno povezani z nemirom, neko živčnostjo, nervoznostjo in "varovalnimi dejanji", s katerimi se izogibajo doživljanju tega nemira (prenajedanje, alkoholizem, jezni izbruhi...). Ne morem govorit o prejšnjih življenjih,čeprav delčke/ predvsem ene občutke prepoznam pri sebi in vem, da presegajo to izkušnjo, ampak se nikoli zares nisem ukvarjala s tem. Mogoče mi je bilo dano videti tisto, čemur so se moji prednjiki/sorodniki odrekli z varovalnim vedenjem. Še vedno pa ne vem, kaj naj s tem naredim. Glede znanja psihologije pa ne bom izgubljala besed, ker mi tega zares ne manjka. Prej kot to se zavedam, da so psihološka znanja, sicer nekatera zelo uporabna, vendar pa tudi precej omejena. Sigurno so mi pa teoretične osnove jasne. Lp Z

V zadnjem času pri meditaciji in na splošno opazujem nemir, težko topo bolečino na telesni ravni. Na psihični /duhovni ravni se pojavi samo vprašanje, kako to zdržat, opazovat in ostat s tem. Hkrati pri opazovanju ne pridem zraven, kot da bi mi nekaj preprečevalo, da bi lahko zares prišla do tja in videla, kaj točno se tam nahaja, dogaja... Naj povem še, da ko postane stanje nevzdržno ta nemir enostavno prenesem v obliki problema (ne da bi mi bilo to takrat jasno), konflikta na partnerski odnos (čeprav vem, da me v resnici ne moti ta problem, ampak je samo sredstvo, da se nemir vsaj toliko pomiri, da ga lahko zdržim). Zanima me , če ima kdo podobne izkušnje in mogoče idejo, kako to zdržat in preseči. Hvala, lp Z