Zala_

Črno/belo razmišljanje?

Se ne da povedat...

Jaz nisem ta nemir, ki ga čutim

Nimam banan sori, zdaj sva pa že preveč offtopic.

A se zdaj ven vlečeš, da ti ni treba poiskat te inspiracije, drugače pa imaš malce paranoje

Najdi jo znotraj sebe, jaz verjamem vate hehe

Hehe probaj, sam naj bo zabavno,če se da http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

Sploh še začel nisi, pa si že brez besed?

Al pa videt... ne vem kakšen je bil tvoj namen http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png

Začni...

Kaj v tebi vre? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png še zase ne vem.

Kaj že?

Zdele zelo.

Niti ne, mogoče je najbolj interpretirana in medijsko znana.

Niti ne, je pa tudi odstopanje, sam men ne v genialnost.

Ne vem, nočem sodit, kdo je zdrav in kdo ni. Vsak najbolj ve zase. Psihološko pa so povprečja, odstopanje je pa norost, bolezen in genialnost

Zdravje je odsotnost bolezni al neki

Hvala http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png

Ne vem, če sem, upam da ja.

Ja, v končni fazi vsak najbrž začne meditirat s smotrom spoznat svoje misli, občutja... in s tem najti mir zase. Seveda v vsakem nemiru lahko opaziš vsaj odsotnost mira v tistem trenutku, kar je na nek način doživljanje mira, čeprav samo posredno. Moj namen ni bil osredotočanje se na to telesno stanje, ki sem ga zaradi lažje komunikacije opredelila kot nemir, ampak zgolj opažanje, da se to dogaja, da se z leti ne spreminja in da bi ta del sebe rada razumela. Predvsem pa kar opažam pri sebi je to, da je to stanje neznosno, ne znam točno razložit zakaj, ampak težko je ostat v tem. KoryuBudo- nimam namena razpravljat o verskih izkustvih. Vera je stvar intime in zato za moje pojme neopisljiva, če jo hočeš opisat se zapletaš v neke bolj ali manj po svoje interpretirane dogme in različne interpretacije različnih vej psihologije, ki se umikajo primarnem modelu (npr. Jung- nimam pojma kdaj je on govoril o verskih izkustvih, domnevam, da je to povezavo naredil kdo drug). Ne vem kaj je to v meni, kot sem napisala se kaže v obliki hude, tope bolečine v prsih in je s tem težko zdržat. Ostalo pa ne vem, kaj si hotel vprašat http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png S kakšno kapljico preveč so to počeli moji sorodniki in se upam trdit, da zelo neuspešno, ker večina še vedno potrebuje to "varovalno vedenje"/izhod iz teh občutkov, ki jih doživljam. Če ne bi meditirala najbrž nikoli ne bi pogruntala, da je treba narediti spremembo in bi najbrž tudi sama avtomatično posegla po kakšni drogi, da bi utišala ta del v sebi.

Ne ravno hmmmm , ja meditaciji tudi.

Seveda za nekaj "časa" http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png

Ja glede na to kaj jaz doživljam so ene misli in izkušnje, ki stalno prihajajo na površje... če pa že samo opazuješ vedenje, se tudi zdi, da reagiramo na iste triggerje z istim vedenjem tudi dlje časa. Zato pravim, da misli niso časovno omejene. Najbrž si pa ti imel v mislih kaj drugega.

Hehe, ja ti si predpostavljal, da ga lahko ("... pusti preteklost..."). Menda je čas "izumljen" nekje v začetnem obdobju industrializacije z namenom, da bi ljudje vedeli, kdaj je treba it delat, kar tudi dane počnemo in očitno je logično, da ga zato tudi smiselno uporabljamo. Kar pa se tiče misli, izkušenj... te pa žal nimajo ravno časovnih omejitev.

Preteklost, prihodnost vse se stalno meša, če razmišljaš logično, če pa odmakneš dimenzijo časa, pol je vse pomešan, oziroma vseeno. Vedno, ko razmišljaš je preteklost, prihodnost... razen če rečeš zdejle bom pa to in to (pa že to je mimo...). Edino, dihanje se dogaja iz trenutka v trenutek, sam jaz ne bi skoz samo dihala haha ...to sem mislila.