*glas*

Nekateri karmo še vedno dojemajo kot da je to zlo, kot da je to princip "oko za oko" - kar si nekomu naredil boš v enaki meri dobil nazaj.. ipd.. Vbistvu pa je pa resnica zelo daleč od resnice.. tako zelo daleč, da je to vbistvu laž. Tak pogled na karmo imajo ljudje, ki imajo z neko karmično lekcijo tako velike problem, da to kar jim karma servira na pot, vidijo kot zlo.. (nedojetost bistva karme) in zato potem tudi rabijo neko mentalno uteho, da pač vračajo to kar so (verjetno) nekdaj nekomu storili.. kar seveda daje neko začasno upanje, da če le potrpijo (delajo predpisane duhovne postopke), da bi potem že enkrat minilo vse to.. Resnica pa je, da je karma tvoja najboljša prijateljica, tvoj mojster vodnik, tvoj podpornik in varuh.. amapak to ponavadi tako vidiš šele ko neko karmično lekcijo dojameš in potem pogledaš popolnost te poti po kateri te je popeljala, za nazaj..

Ponavadi se ti začnejo te informacije odpirati po kapljicah in če se to dogaja ko si že zrel in stabilen in te to ne zmoti več na tvoji poti, kot če film po TV pogledaš, malo entertainmenta in greš dalje.. Te variante so bolj pestre: Children Who Seemingly Remember Past Liveshttps://www.psychologytoday.com/intl/blog/feeling-too-much/201412/children-who-seemingly-remember-past-lives 10 Mysterious Kids Who Remember Their Past Liveshttps://www.youtube.com/watch?v=HzsxFtlNq7Q

JP Morgan is rolling out the first US bank-backed cryptocurrency to transform payments business https://www.cnbc.com/2019/02/13/jp-morgan-is-rolling-out-the-first-us-bank-backed-cryptocurrency-to-transform-payments--.html?__source=twitter%7Cmain

Eni to razlagajo na način: glede nato, da si za vsako življenje izberemo nek namen, poslanstvo, ki je lahko popolnoma drugačno kot je bilo v prejšnjem življenju.. da to poslanstvo lahko izvedeš, skoraj nujno, da pozabiš vse od prej.. Zamisli si, da bi sedaj dobil navodila, da pusti vse kar počneš, vse ki jih poznaš in idi na japonsko, kjer boš spozal druge ljudi, ki bodo tvoja družina, pa recimo da bi mogel bit ženska ali kaj podobnega.. Zdaj pa si zamisli, če bi lahko pozabil vse bližnje in se popolnoma predal tistim tam.. aja pa še to, kaka partnerka bi te bil, če želel skozi avte šraufat svojemu možu.. Potem imaš zgodbe zarot: kao spomin se zbriše zato, da pozabiš svoje resnične potenciale, spomine na bivanje pred utelešenjem, toraj da je Zemlja energetski zapor in zato ko se rodiš je memory delete.. Ne vem, zgodb je koliko želiš.. če te karkoli od tega moti, se itak lahko skozi vse blokade prebiješ.. je pa potrebno malo truda seveda..

Tudi vzpodbujanja ne rabim.. Saj lahko poskusim še 21-tič.. Ne hvala, res nebi, popolnoma nič ne rabim od tebe.. a bi šlo to?

Me ne moti če si domišljaš, da mi lahko ponudiš dvig zavedanja.. ali če želiš verjeti da si na višjem zavedanju.. Ampak če bi ti bil na višjem zavedaju, zakaj bi mi potem vsiljeval nekaj, kar sem ti že ene 20krat rekel, da tega res ne rabim od tebe?? A tako se potem manifestirajo višje oblike zavedanja, ki še jih nisem spoznal.. da se vsiljujejo na silo, tudi če jim nekdo reče znova in znova, ne hvala?

Vbistvu sem tudi to mislil prej omeniti, ampak sem potem pustil, če bo kdo drug omenil.. In ja, kako biti siguren, da si se sploh rodil? Ok, par slik obstaja in zgodb iz druge roke.. to pa je tudi vse..

Izkušanje samega "Boga"; take izraze uporabljajo zelo zagnani duhovneži, ki še niso kaj dosti izkusili, ker so pa tako nestrpni, bi seveda radi, da so že na cilju, na koncu vseh poti.. in zato želijo preskočiti vse kar je še prej za spoznati, se zatekako k branju "ultimativnih resnic", vedo vse o temu, kako je "ko si tam", se omamljajo z opisi drugih bitij, ki so dejansko že doživeli te izkušnje, jih v umu racionalizirajo in jih jemljejo za svoje itd.. Taki iskalci so ves čas le na poti do tega cilja.. kaj pa dejansko pomeni če si le "na poti" do tega cilja pa je že bilo obrazloženo dva posta nazaj .. Toraj pri bogu, za boga, bog ono, bog tisto, te izraze uporabljajo predvsem ljudje, ki so še najdalje od tega, kar bi lahko imenovali z izrazom "bog".. tako pač je, žal. Če si res tako obupno želiš, da te drugi dojemajo, da si ti že spoznal samega Boga, potem se pač trudi na ta način še naprej.. Pridno dresiraj duhovni ego, se postavljaj nad drugimi, se jačaj v konfrontacijah, vstrajno pridigaj drugim svete spise, vsiljuj sebe drugim za vsako ceno.. Se mi zdi da bi ti za to titulo res naredil vse, samo da obdržiš titulo božanskega sla, da se drugim tako prikazuješ.. Ampak ko nekdo dejansko že sam vstopa v take izkušnje, mu je tudi dokaj vseeno, če mu drugi to verjamejo ali ne.. Za razliko od tebe, ki ti je to najpomembnejša stvar na svetu, dokazati, da imaš ti najvišjo izkušnjo edinega pravega boga.. Jaz pač vem kaj mi nekdo ponudi, kot tudi prepoznam lastnosti osebe, ki to ponuja.. In če si sam zadovoljen s tem kje se nahajaš in kaj lahko od tam ponujaš, super.. Ampak potem mi vsaj ne postavljaj več vprašanj, če kot praviš imaš že tako sam na vse to odgovore..

Itak dokler ne odpreš vseh vrat, ki obstajajo, tako dolgo se potem še vračaš nazaj v enake oblike bivanja, saj še nisi zaključil zemeljskih poti/lekcij.. Tako da bližnice na krajši rok, so nato ponavadi le podaljševanje celotne poti.. Saj s tem, ko se te nekdo usmili in pokaže za katerimi vrati je voda, te kratkoročno sicer odžeja, dolgoročno pa te prikrajša za lastno izkušnjo cele poti, preko česa se naučiš univerzalnih znanj, da se slej ko prej znajdeš v teh labirintih vrat in lahko vstopaš točno tja, kamor želiš, saj imaš razvite že druge senzorje.. Če se premikaš le tako parcialno, z namenom da dosežeš en določen cilj, ki se ponavadi skriva izza enih določenih vrat in si z darilom izza teh vrat potem zelo dolgo zadovoljen.. In če je to tvoj trenutni namen premikanja, je seveda razumljivo, da če ti kdorkoli pomaga najti ta vrata, da najdeš tisto vodo izza in se odžejaš, je tako bitje zate nato svetnik ali uh in ah mojster. Ampak ko je tvoj namen malo drugačen, ko si se namenil že razumeti vodo, sebe, izvor nastaka tako tebe, kot vode, življenja brez in z vodo, manifestacijo sebe vode in vseh realnosti kjer se nahajata tako ti, kot voda, kot celotna hiša, z vsemi hodniki, vrati in prostori, skupaj z vsemi vodniki, ki so na voljo na vseh teh posameznih hodnikih, na vseh poteh, skozi vsa vrata in pozanvanje vseh sopotnikov, ki tudi potujejo paralelno ob tebi, po različnih poteh, z različno hitrostjo in z različno kapaciteto + še in še sfer povezanih s to metrico izkušanja in vsemi matricami nad tole matrico in pod tole.. Če si se namenil osvojiti/spoznati vse to, je brezpredmetno za katerimi vrati je voda in če obstaj nekdo ki te lahko prime za rokico in ti pokaže kje je voda.. Eno je da to vodo lahko najdeš že sam, ampak ti je ta trenutek vseeno kje je ta voda, ker je sploh ne iščeš, ker počenš nekaj druga, lahko živiš enako izpolnjeno z ali brez te vode.. lahko si tisto vodo zmanifestiraš tudi kako drugače in je ne rabiš sploh iskati izza tistih vrat.. Če grem par korakov nazaj: ko neko posamezno izkušnjo v celoti dojameš, potem ne rabiš več odpirati vseh stotisoče vrat istega tipa, saj z dejanskim dojetjem spoznaš vsebine iza vseh vrat enakega tipa, vbistu čez čas začutiš kaj je za njimi, brez da jih moraš še sploh odpirati.. In ko kdaj kasneje stopaš po taki že spoznani poti, nisi več v iluziji ampak v zavestni izkušnji, toraj v "prisotnosti", sam postaneš ta prisotnost, ki se premika čez različno matrico/matrice.. Tako da maya se ne rabi izničiti, da bi ti bil izven nje, da bi se je lahko osvobodil.. maya je kot podlaga, ki pač lahko ostane, saj te ne moti.. podobno kot cesta; ko hodiš po cesti, tudi ne rabiš več ves čas buljiti pod noge v cesto (zaslepljenost v mayo), ker drugače bi padel.. ko obvladaš hojo, ko izkustveno ponotranjiš mehanizem hoje, lahko hodiš in gledaš naravnost, levo, desno, navzgor, kamorkoli pač želiš, saj te maya več ne omejuje med potovanjem.. Če se vrnem na začetek: Kaj bi mi toraj koristilo, če bi me čez labitint nekdo vodil za rokico.. saj me s tem dolgoročno ne odreši, torej mi s tem ne pomaga ravno preveč.. saj ga bi potem rabil vedno ko bi se pred mano znašla nova pot in brez njega ne bi znal nikdar narediti nobenega novega koraka, v nobeno novo pot.. Zato raje vstopam kar sam, se zafrkavam z vsebinami na vsaki poti tako dolgo, dokler sam ne dojamem.. in ko dojamem, dojamem za vedno.. Zato mi nekako tudi vseeno kam vstopim in kaj je za katerimi vrati.. ponavadi le hodim, vstopam, kar najdem to izkusim in karkoli kje srečam, to pač shendlam, se nekako pač probam znajti in prilagoditi.. in vse to je pač pridobivanje novih izkušenj in sposobnosti.. Glede tematike dajanja in sprejemanja pomoči: pa ti lahko povem, da je imam pomoči vedno toliko kot je potrebujem. Kadarkoli bi bil v situaciji, kjer sam ne bi zmogel, se mi bo vedno pojavilo dovolj podpore, da zadevo lahko speljem.. Tako da nisem prepuščen sam sebi skozi vse.. O tem ponavadi sploh ne govorim več, ker je to nekaj kar sem spoznaval na začetkih svojih poti.. sedaj imam to že tako ponotranjeno, da se obnašam, kot zame to ne obstaja več, niti ne razmišljam več o temu niti govorim ne obširno.. Saj mi je podpora iz vseh sfer samoumevna in vem da je na voljo vsem nam ves čas.. In je popolnoma vseeno, če dobim pomoč v obliki fizične osebe, nematerialnega bitja, od samega boga ali od koderkoli pač.. vse prihaja iz vira in mu služi za vse možne različne namene.. To je zame mehanizem, ki mi je samoumeven - ne samoumevnost tega tipa, da tega ne cenim, ampak samoumevnost tipa, da mi je samoumevno podobno kot so mi samoumevni udi na mojem telesu in če želim kaj doseči, pač stegnem svojo roko primem in prinesem do sebe.. In tudi vse to ostalo deluje enako; kadarkoli pač rabim podporo jo dobim, in ko sem postavljen v situacijo, ko nekdo drug potrebuje pomoč, jo tudi v enaki meri tudi dajem.. in ko vse poteka v takem ravnovesju, se počutim najbolje.. Vse teče skladno, se samouravnava in vsega je na vojo dovolj, tako meni kot drugim.. Ne kontriram se, zadeve so zele stisnjene in zato vedno ne zaznaš kje so prehodi/preskoki čez celoten spekter.. ravno to preskakovanje sem in tja ti je podano kot pripmoček, da bi še sam se naučil zavestno preskakovati čez čele sfere/realnosti.. in vse to ti je tudi nakazano.. Če bi pa želel da je ves ta proces opisan na dolgo in na široko, toraj popolnoma transparentno, da bi ga še vsak novinec razumel, bi pa moral za vsak tak korak napisati za celo knjigo materiala in potem bi bilo dovolj jasno zaznati, kje je se začne novo poglavje in vsako poglavje bi bilo samo stoječe in poglavja bi si sledila eno za drugim, bi se počasi stopnjevala, podobno bi se potencirala tudi potenca izkušenj in težavnost navodil, kako iz enega poglavja transcendirati v naslednje.. itd preskakovanje naprej nazaj čez poglavja pa bi se recimo lahko opisala komaj v kaki naslednji knjigi.. In če kdo res rabi tako podrobne opise, ga sedaj ko napišem vse bolj stisnjeno/skoncentrirano, ga seveda izvrže, ker se mu njegov um upre, saj ne zmore slediti in zato takoj najde kontradikcije in stvari ki se mu uprejo ali reče, ne to pa ne, to je kotra temu kaj sem prebral tam in tam.. Večina s katerimi sem jaz v stiku, jim je ta hitrejši način naraven, saj jim je tudi lasten ta hitrejši načinu premikanja in zato le podam krajšo verzijo in je to le kot iskra, ki že sproži premike.. ampak kot pravim, do tega pride, ko ti tak hiter način premikanja že naraven.. Če je nekdo bolj tog in mu je to preveč, se začne haklat ob izjave, začne analizirat, toraj raje z umom analizira, ker ne zna preskakovati z zavestjo.. toraj je zavest še zlepljena z umom in njeni premiki so zaenkrat premiki umu in to je potem za tako osebo bolj varno.. ustreznejša hitrost in intenzivnost. Premiki z zavestjo so mnogo hitrejši kot premiki z umom, saj se premikaš čez celotne realnosti, in tem premikom um ne more slediti ali jih sproti dojemati.. um se lahko vklopi le, če se kje ustaviš za dalj časa, saj šele takrat lahko um čez svojo anteno začne prevajati iz tega polja, misli, ideje in resnice, ki so vibracijsko primerne temu polju, kamor si ti kot zaves pač skočil.. Če potrebuješ svoj um kot oporno točko pri premikanju, potem še nisi zrel za premikanje tega tipa, saj bi tvoj analtični um najprej moral doživeti absolutno stanje (norosti), to pa ne vem če si zmožen sprejeti.. Če konstruktov uma, vseh konceptov ne zlomiš (zlom), potem se tvoja zavest ne osvobodi ujetosti/zlepljenosti z umom.. Eni ko se jim "to" aktivira dejansko pristanejo v umobolnici.. saj ne znajo obstati v tem novem stanju in rinejo nazaj v um, poskušajo svoj um sestaviti nazaj v prejšnje stanje, a to žal ni možno.. zakaj eni zaradi tega pristanejo v umobolnici, drugi pa ne, je seveda veliko razlogov, kamor mi sedaj ni za hoditi, saj nimam časa pisati kilometerskih postov.. (ker že itak so kilometerski) Tako da če misliš, da imam kaj zate, me kar bolj specifično vprašaj, ker če ti vse to naenkrat ponudim, vidim da ti ni prebavljivo.. Karkoli se v tvojem umu racionalizira, to je potem z umom racionaliziran "vzrok", zakaj si zopet padel nazaj izven izkušnje.. Ker sam praviš da si imel take in drugačne izkušnje, pa sam obrazloži zakaj nisi še vedno v tej izkušnji in jo opisuješ tako, da se ti je zgodila v preteklosti.. (aja točno ja, tebi Krišna odmerja čas ) Potem pa mu le pridno služi, da se te bo usmilil, ko si boš dovolj milosti prislužil.. Ampak ne pozabi, mogoče mu jaz ali nekdo drug, ki še sploh ni slišal za njega, bolj služi, kot nekateri tako glasni sledilci, ki ga nosijo ves čas le na ustnicah.. Jaz sem ti podal v tistem opisu en krajši odsek doživetega.. tako da ta odsek ti ne more dati vpogleda v celoto vseh doživetij.. saj če bi ti sedaj vklopil TV in videl 1min odsek filma.. je jasno da ne bi razumel vsebine tega filma in da ne moreš dojeti sporočilnosti celote tega filma. Dobil si pač en odsek.. odsek kateri se mi je zdel takrat primeren, glede na vibro izmenjav in na tip tematike, ki je pač tekel..

Mogoče je to, da nam pravijo, da smrt obstaja, največja zarota vseh časov.. še večja kot okrogla Zemlja..

To da želiš mentalno zvedeti kakšen točno je bog, kaj so njegove energije, kaj je on kot izvor, kaj je on kot izkuševalec, kaj je razsvetljenje.. to pomeni, da sam ždiš na enem mestu in mentaliziraš.. Tako da evo ti ena ideja: Reči Madhvačarju, hvala za info, ampak ne hvala. Me ne zanima. Tako da ti vračam kar mi pripoveduješ in bom raje sam pogledal če je to res tako.. Manj te zanima vso to mentalno razumevanje, boga in stvarstva, bolj si kot bitje pripravljen na samo izkušnjo boga in stvarstva. Če si več čas le v svojem rodnem kraju in poslušaš zgodbe od drugih, ki so potovali in ti oni opisujejo, kako je v onem mestu in oni državi in onem kontinentu.. so te zgodbe seveda zanimive in privlačne.. Ampak tako le ždiš doma in čakaš na milost nekoga, da pride k tebi in ti opiše novo zgodbo iz njegovega potovanja.. in to je to vistvu nekaj kar ti ne pomaga do tvojega lastnega doživetja.. in te le bolj in bolj drži zaprtega v sobi doma in brez svojih realnih izkušenj.. Zgoraj sem ti odprl ena vrata, skozo katera lahko tudi vstopiš.. ko ti bo, če ti bo.. Če pa raje ne vstopiš in mi recitiraš spise ali namesto da sam vstopiš, poiščeš spet nekoga z zapletenim indijskim imenom, da ti on opiše kako je ko vstopiš.. če ti je samo to dovolj, ok Ampak pol ne vem zakaj se pogovarjava sploh. Mene tuje zgodbe ne zanimajo, ker raje sam grem in vstopim, sam ugotovim kako se odpirajo vrata.. tako si tudi trajno zapomnim pot do njih.. Le če na tak način odpiraš vrata, jih opiraš trajno in lahko vstpaš skozi njih kadarkoli in kjerkoli.. Vse ostalo je le filozofiranje in duhovni ego..

Če si zadnja dva odziva napisal iz iskrenosti in ne iz nove strategije (za isti cilj, ki je vedno v ozadju), bi to bil zate en mini korak naprej.. Pač naprej iz prejšnjega napuha mislim.. Ampak zaigrana iskrenost je pa seveda spet le napuh, ampak napuh na potenco.. Ampak tudi če si bil iskren, to ne pomeni da ti to avtomatsko lahko ponudi pot izven maye.. Predvsem ne zato, ker si na poti do.. In nobena pot te nikdar ne pripelje do tega cilja, po katerem ti znova in znova sprašuješ.. Saj če se ves čas le ukvarjaš s tem kam še moraš priti, ko se pripravljaš na to, kako je tam kjer ni več maye, je to le močnejša zaslepljenost z mayo. Toraj vse te duhovne zgodbe, obljube iz svetih spisov, kam vse lahko prideš po Krišna navodilih in kaj te posledično čaka na koncu te poti, so le koraki globlje v mayo. (vsaj pri tebi to opažam) In vsi ti zelo obširni opisi kako je v tistih drugih kraljestvih in kako ti bo tam z osebnim bogom, ko boš izven maye.. Obširni opisi, razlage kdo ali kaj je bog, vse nejgove plasti, rangiranje teh plasti.. kako izgledajo tista in ona božanska kraljestva, sfere bivanja itd.. je vse to spet postane le maya, saj si zopet le v začaranih koncentričnih krogih (duhovnih obljub), ki te vodijo izven tega, da bi to lahko tudi izkusil. Izkusil sedaj! Vse te obljube, pravljice in opisi nečesa tam, ti ne dovolijo da izkušaš vse to že tukaj in sedaj.. Saj vse to, se lahko izkuša le v sedanjem trenutku.. In tega ne moreš nikdar doseči tam, noben trud ti ne pomaga, vse to je le diverzija, ki te pelje vstran od izkušnje "tega".. Tega tudi ne boš dosegel če boš umrl, saj ne obstaja noben način in nobena pot, ki te lahko pripelje do tja.. Vse to po čemer stremiš je tukaj pred tabo v sedanjem trenutku.. In vse to se nahaj pravkar tukaj sedaj.. ima vse kar potrebuješ in kar si kadarkoli iskal, je pred tabo če bi želel. Ni nobenega zapleta, nobenega bošjega dovoljenja ne rabiš, ni nobene avtoritete od katere bi rabil dovoljenje ali milost.. Le vstopiš. Ali ne vstopiš in še naprej ostajaš izven. Če zaradi česarkoli ne želiš vstopiti in posledično bežiš iz "njega", si sam odgovoren, da zamujaš vse to, kar je že tukaj. In duhovnjak je tukaj lahko bolj ujet v mayo kot nekdo, ki ga duhovnost sploh ne zanima. In maya sama ti čez vse te duhovne zgodbe, ti skozi Vede ponuja pot/izhoda iz maye, zato da te zaslepi s tvojim trudom kako se osvoboditi iz maye, vse z namenom, da se le še bolj ujameš v mayo, saj ti z zgodbicami, z obljubami cilja usmeri na vse te poti jalovega truda in s tem povzroči, da se usmerjaš vsepovsod drugam, le tja ne kjer se "to" nahaja.. nahaja pa se tukaj in sedaj.. to je vse diverzija, so slepila, ki ti onemogočajo, da vse to najdeš in izkušaš v sedanjem trenutku.. In tukaj te že od nekdaj ves namen in smisel obstoja/bivanja. In ko izpustiš vse to akr misliš da si in kar misliš da je bog, postaneš/izkusiš vse to, in vse to je tukaj in sedaj. Ko izkušaš ne potrebuješ razsvetljenja, nič ti ne manjka in vse veš, imaš vsa spoznanja in vse uvide.. ali pa si prav zato že razsvetljen.. kar pa je itak brezpredmetno, saj zgodbica o razsvetlejnju zgodbica maje, ki ti onemogoča izkusiti razsvetljenost.. Če se izkušanja "tega" naveličaš ali ti postane preveč intenzivno, ali zaradi kateregakoli drugega razloga pobegneš izven tega (v mayo), se to zgodi na način, da v tvojem umu začneš iskati razloge, kot da ti tukaj nekaj manjka, lahko se ti aktivira kak strah ali karkoli druga, kar te vrže izven tega trenutka izven izkušanja in zopet greš na pot.. toraj na pot iskanja tega od koder si pobegnil, in seveda tam na tej poti tako spet ne moreš najti, saj je pot oblika bega pred izkušnjo Cilja.. najvišji Cilj je vedno tukaj in sedaj.. In na pot iskanja tega Cilja odideš ravno zato, ker ga še ne želiš najti, ga ne želiš izkušati.. In ker ga še ne želiš izkušati, pobegneš iz njega, ter se nato v odsotnosti "njega" zadovoljiš z duhovnimi zgodbicami, da ta cilj lahko dosežeš le z to ali ono metodo.. in nato se podajaš na te poti, na katerih se trudiš izvajaš metode, se predajaš temu leta in leta.. in ravno ta trud in predajanje tem potem dokazuje, da si Cilja še ne želiš, saj na pot oddide le tisti, ki želi pobegniti pred Ciljem. Ta Cilj je namreč vedno na samem začetku, preden odideš na pot do tega Cilja.. In vse to se vedno nahaja tukaj in sedaj.

Se strinjam.. Ampak to da le recitiraš kar piše tam in tam, še to ne pomeni, da si sam zato kaj bližje temu kot ostali, ki mogoče niso nikdar sploh za to še slišali.. Ker si ti samo človek, kot vsi ostali in se te prepoznava pač po tem kaj počneš in kako to počneš, kako deluješ.. Spise ki jih prebiraš citiraš ne uporabljaš ravno v dobre namene, saj čez poznavanje Ved poskušaš le sam sebe povzdigovati (kao kakšno vedenje in izkušnje imaš ti napram drugim), druge pa meriš na podlagi tega in jim dopoveduješ, da so njihove poti in prepričanja manjvredna tvojim.. torej to vedenje znanje, ki ga tam črpaš nato uporabljaš na način, da se poskušaš povzdigovati nad druge.. To je podobno, kot če bi se matematik sestavil zapleteno matematično formulo in hodil do slikarja, pevca, slavista, geografa.. in bi nato ocenjeval njihove potenciale po temu, kako uspešni so v reševanju njihove matematične enačbe.. A misliš da se s takimi delovanji bližaš h Krišni.. A misliš da je Krišni všeč da nekdo tako packa z višjimi znanji in sočasno še njegovo ime vpleta, kot da si od njega poslan in take fore.. Potem pa ni čuda da ti niti doživetij ki si jih že imel, ti ni več dovoljeno dostopati, kaj šele, da bi ti bilo dovoljeno dostopati še kam dalje.. Ja, očitno je božja volja taka.. Zakaj? Preberi tole parkrat in se začni malo poglabljati v svoje motive zakaj tako deluješ in se odloči če ti je to dovolj ali pa če zmoreš dati to na stran in ti bo nato mogoče dovoljeno doživeti/doživljati še kaj globljega, svetejšega itd.. In tudi če izbereš še v naprej le ta duhovni napuh in bildaš le to, ne bo nič narobe.. pač izbira, kot vsaka druga, samo potem sprejmi tudi rezultate in ne obremenjuj nato drugih s sabo in s svojimi obsesijami in frustracijami.. Tvoje delovanje je podobno delovanju, osebe v obupu ali iz osamljenosti, izgubljenosti.. ko vbistvu samo čakaš, da nekdo objavi kaj v kaki duhovni temi, nato pa se obesiš na njegove izjave in začneš hlepet, po odgovoru, da bi mu nato lahko začel vsiljevati svoje krišna zgodbe in sočasno ob temu žačel tej osebi še dopovedovati, kako vse to kar govori, da to še ni ti, da bo "to to" komaj takrat ko bo naredil/a to, kar ji ti praviš.. In za to tvoje "posredovanje" (beri: vsiljevanje) te nihče nikdar ne prosi.. Če bi ti dejansko deloval v kakem duhovnem načelu, bi tvoje početje imelo nek rezultat, bi ljudem pmagalo na poti, ne pa da se preko vsiljevanja drugim, le sebe povzdiguješ, drugim pa praviš kako so njigove poti zgrešene.. Jaz razumem da se počutiš duhovno osamljenega, če ti Bog ne odmerja novih izkušenj in niti do prejšnjih ti ne dovoljuje več dostopa.. ampak s takimi delovanji boš dolgoročno le še bolj osamljen, tako od soljudi kot od tvojega boga, h kateremu stremiš..

Tudi pravlice se kdaj pa kdaj priležejo.. samo ne pa ravno ves čas in vsak dan.. če nisi več otročje otročji.. ampak očitno je tudi to odvisno od okusa..

Ravno nasprotno.. Jaz in moje informacije na tej točki niso več obstajale.. ker se je pred tem delom procesom zgodilo še marsikaj druga, kar seveda nisem opisoval.. Še manj pa, kaj je sledilo za tem izničenjem.. Vse to nima veze samo z mano, niti ni to nek moje osebni dosežek, je pač nekaj kar sem doživel.. En del izkušanja te poti je bil samo moj, drugi del poti je bilo izkušanje zapisov in vsebin v kolektivni zavesti in iz določenih božanskih sfer, ki so seveda del vseh nas, ne da je to moje.. in še ostalo kar je bilo naprej.. to pa ti že tako kao vse najbolj poznaš.. Ti res nimaš nobenega filinga za nič.. Si res kot fijakarski konj, brez možnosti (v)pogleda levo ali desno.. To neko slepo sledenje tej neki strogo zapovedani poti, ti tudi ne daje nobene možnosti, da bi lahko neobremenjeno zaznal ali občutil to, kar se pojavi pred tabo.. Si ves čas gnan z motorji, ki so poganjani, saj veš od kot in z kakim namenom.. in ti ne dajo prostora za nič druga Ta del vmesni sem (ko malo za zraven še domnevam) sem opisoval, ko sem se enkrat kasneje, malo umsko poigravam še z idejami iz človeške perspektive, toraj iz perspektive ki ima dostop že do obeh pozicij in obojih izkušenj.. A nisi rekel, da to že poznaš? Če je temu res tako, zakaj potem tako neumorno ves čas le o temu sprašuješ..

Jaz sem enkrat bil na nekem duhovnem popotovanju, nato pa mi je bolj in bolj začelo pozornost usmerjati na vso to človeško kalvarijo.. in slej ko prej je ves moj fokus bil še samo na temu in sem začel podoživljati le še to. Vso to duhovno lakoto, izgubljenost, nesmiselnost in vse to kar sledi iz tega, egoizem, vojne, klanje, stradanje.. ... in vbistvu sem začel izkušati in podoživljati nekaj tisočletij zgodovine.. ne na način, da bi v eni uri videl/podoživel vse to, ampak sem dobesedno tisočletja to doživljal, v realnem času.. vso to obupno zgodovino človeških zablod, tisočletja in tisočletja.. Sem pa to opazoval/izkušal iz zavesti boga/kreatorja, ki je ustvaril to stvarstvo, skupaj s človeškimi bitji.. in je nato opazoval svojo kreacijo in čutil z njo. In ker ni in ni bilo videti konca tej nesrečni kalvariji, je nato prišla odločitev, da se ta ponesrečen eksperiment lahko konča edino tako, da uničim vse to in s tem zaključim to brezsmiselnost bivanja na teh ravneh. Ampak iz božanske točke bivanja, sem to lahko naredil le na en način in sicer, da sem se samouničil in s tem so posledično bile uničene tudi realnosti in bitja, ki so bile moje kreacije - podaljšek mene.. (kar je za tem sledilo je druga zgodba..) No in ko sem na to izkušnjo gledal enkrat kasneje od tukaj, iz običajne človeške perspektive, sem dojel, da vsi ti zapisi o svetovnem potopu (ki je mimogrede omenjen v večih kulturah in večih svetih spisih), da je ta dogodek nekako povezan z tem kar sem izkusil.. Delno pa ko sedaj to še enkrat pogledam, se mi zdi da se ta odločitev za samouničenje iz tiste božansko/kreatorske perspektive še danes nekako odseva v teh realnostih stvarstva.. Se mi zdi kot da bi to lahko bil vzrok, da se večnost/neskončnost še vedno izkuša kot končna, podoživlja smrt ipd.. kot odsev tega dejanja takrat.. Kar pa se tiče druge višje božanske perspektive, ki nima več nobenih težav z zlobo, nesmisli, trpljenjem takim in drugačnim, s smrtjo ali samouničenji, lahko zagotovo trdim, da je Bog prisoten 100% v vsaki od teh izkušenj, čuti vsako misel, vsako besedo, vsako čutnost, čustvo in je prisoten na vseh straneh hkrati, toraj na strani trpečega in strani tistega, ki trpljenje povzroča.. in iz te ravni je popolnoma vse kar obstaja izkušano "kot to kar je", vse točke stvarstva sočasno.. Od tam so vse te izkušnje doživete popolnoma nevtralno, tako da nekdo, ki poje hvalnice bogu, ni z svojo izkušnjo bogu nič več vreden, kot nekdo drug, ki trpi v občutkih brezbožnosti in nesmislu bivanja, v izgubljenosti in trpljenju.. Razlike med tema dvema lahko začuti(š) šele ko se dovolj polariziraš in tam ti je potem nekaj všeč, drugo pa ne..

Vse kar obstaja ima nek namen.. tako da naj bodo, dokler so komu še potrebne..

No nooo, že spet se postavljaš nad druge.. zakaj pa te potem tako zmoti, ko se ti to rangiranje/nadpostavljanje začne zrcaliti nazaj? Potem ti to ni všeč, ali kako..

How do angels fly? - - - They take themselves lightly.

Kar je v dualnosti ima nasproti vedno svojo negacijo.. Ker Bog nima nasproti neBoga, je seveda razumljivo, da je vse kar obstaja v taki ali drugačni obliki interakcije/komunikacije z njim.. Oblik in načinov interakcije pa je neskončno.. Ti kot da ves čas skušaš dokazati, da obstaja nek del obstoja, kjer ni Boga, nato pa na eni točki lahko ta brezbožni del pride do stika z njim.. In se zato posledično tudi neumorno trudiš, da bi ločenost od Boga prišla v stik z njim.. In tudi če bi tak absurd (ločenost od Boga) obstajal, ne vidim da bi on potem rabil pomočnike in da ne bi znal sam doseči stika če bi si ga želel..

Ti zmotno misliš, da če piješ vodo, če gledaš drevo, če poslušaš ptičje žvrgolenje, da imaš zato tudi že pristno izkušnjo tega: kako se občuti voda, kako je videti drevo, ali kako se sliši ptičje žvrgolenje.. Saj to je ravno glavni hakeljc maye, da samodejno misliš, da so te izkušnje pristne... Vsa ta doživetja so filtrirana in spremenjena z informacijami, ki jih ljude imajo o vodi/drevesu/ptičjemu zvoku.. In te informacije (ki kreirajo to realnost) imajo ene 100plasti v globino, na govorim samo o tistih parih površinskih, na katere bi sedaj lahko pomislil, kar tako na brzino.. Verjami, da če bi karkoli od tega sedaj brez predpriprave doživel en vesoljec, ki bi pravkar pristal na Zemlji in ne bi vedel nič o temu tipu realnosti, ki jo imamo tukaj, da bi njegovo doživetje bilo popolnoma drugačno, kot ga ima večina ljudi.. Toraj ljudje, ki imajo prednaložene informacije/prepričanja, preko biologije, fizikalnih zakonov, čustveno/mentalnih programov prednikov, ki se avtomatsko aktivirajo in definirajo vsako izkušnjo (voda/drevo/ptičje petje) itd.. Ampak tudi ta vesoljec bi bil pri izkušnji teh stvari že omejen in sicer z informacijami ki jih ima iz drugih realnosti, saj bi mu njegov um vsa ta nepoznana doživetja avtomatsko razlagal v skladu z informacijami/izkušnjmi, ki jih ima od tam.. Razumem zakaj 100% verjameš, da je vse to tako, kot opisuješ da je.. Ampak tako kot se dva prepoznata v neki izkušnji, tako tudi jaz vem, na katerih področjih moj sogovornik nima možnosti pristopa ali nima sploh nobenih orodij za delovanje, prepoznavanje in nasploh nima možnosti za manevriranje.. kar pomeni da nima druge izbire kot le slepo verjame, da to je tako, preveriti tega tako ne zmore.. Glej jaz z lahkoto sprejmem da si točno tako doživel, kot praviš da si.. Me pa to ne prepiča glih, saj je to doživetje odvisno še od ene 99faktorjev, ki jih ti nikdar ne boš spoznal, saj te taki tipi spoznavanja/pristopov sploh ne zanimajo in ni videti da te kdaj bodo.. Da pa ti sedaj razlagam kaj vse vpliva in kaj vse so ti faktorji, boš to spet dojel kot osebni napad.. In v tem ne vidim smisla. Lahko pa se vprašaš, zakaj prenekateri ateist v obsmrtni izkušnji sreča Jezusa ali Angele, če sploh ne verjame v njih? A misliš da res sreča njih? Podobno lahko dva, ki se srečata imata enako izkušnjo Krišne, brez da bi prej prebirala Gito in podobne spise.. In to zato še vseeno ne pomeni tega, kar ti dojemaš kot 100%-ne potrditve.. Kaj dejansko je ta "predanost", tega ne ve skoraj nihče.. Sam sem imel take (in drugačne) izkušnje, velikokrat tudi takrat ko nisem bil sploh predan temu.. kar pomeni da ne gre le za predanost, ampak bolj za pripravljenost.. ali tudi, da je to zate enostavno na vrsti za izkusiti/doživeti.. In ko sem se kdaj kasneje tudi trudil za izkušnje tega tipa, so bežale pred mano in jih nisem mogel samovoljno doseči, ko pa sem v kakih fazah življenja pozabil na vse to, pa so te izkušnje začele lovile mene in sem le spontano preklopil v določeno stanje in padel v doživetje, ki je bilo to pač na vrsti zame.. Tako da obstaja mehanizem, ki poskrbi za pravo mero vseh izkušenj na vsaki poti.. in ne vem če bi to lahko imenoval glih predanost.. Razodene pa ti lahko na neskončno načinov.. Lahko ti v roko da knjigo z navodili, lahko ti pošlje nasproti osebo, ki te bo naučila ta proces.. Lahko pa te tudi navdihne, da v sebi prideš do nekih spontanih idej kako bi nekaj naredil in nato to tudi narediš.. in to kar si spontano zmisliš in le narediš, je na eni točki tudi ta proces za spoznanje Boga.. Tako da ja, lahko si sam izmisliš ta proces. Če razumeš kaj sem napisal, razumeš tudi to, da si lahko ta proces "izmisliš sam"... In nesprejetje bi bilo ravno to, če si tega "ne bi izmislil", toraj če ne bi sledil sponatemu navdihu v sebi in si teh stvari/idej ne bi več izmišljeval...

Zakaj pa potem izkušnjo imenuješ, kot da si v stiku s Krišno ali Bogom, če je izven vseh informacij? Ko si izven vseh infomacij, tudi takih opisov več ni.. Razen če to izkušno nato obarvaš/informiraš z neko prebrano zgodbo.. A potem nimaš več dotopa? Vsekakor da so odvisne od volje boga.. in če je tvoja volja usklajena z božjo voljo imaš tudi v sedanjem trenutku naraven dostop do teh polj in tudi si v stiku z milostmi in darovi, ki iz tega sledijo.. Če jih ne moreš "podoživeti" to lahko potem pomeni, da tvoja volja sedaj ni usklajena z božjo voljo, glede nato, da ti je sedaj dostop onemogočan..

BitTube browser extension implements a monetisation model called AirTime℠ into the browsing activity. It rewards website owners and visitors with cryptocurrency called TUBE. Additionally, its functions can be used for donations and transfer of value. After enabling the extension users can see their overall spent time on the Internet. Depending on how much time they spend on a particular website the underlying system monetises the webpages or the user account in cases the visited website is a social network. The extension’s adblocker removes website banners and tracking activity. Features:- Rewards your time spent on the Internet.- Receive TUBE payments.- Donate to websites and social media accounts.- Link with your social accounts and website.- Send TUBE cryptocurrency to other BitTube users.- Create and manage BitTube wallets.- Buy TUBE coins with a Debit/Credit card or PayPal.- Analyze statistics about your browsing history.- Check all of your transaction history.- Block ads, banners, popups and large media files. https://bittubeapp.com?ref#!EW8I07JS1PGJUM

No to je sedaj zelo redek primer, da ti svoje izkušnje opisuješ čez horozontalni pogled in ne vertikalen.. Toraj da jih ne vrednostiš po časovni zaporednosti dogajanja, ker takrat opisuješ da je zadnja najboljša, največ vredna, vse ostale pa niti približek zadnji.. in tudi ne po vrednotenju da je ena mnogo višja izkušnja, druga pa ustrezno nižja.. toraj vertikalno rangiranje (v odsotnosti horizontalnega pogleda).. In če si imel recimo te izkušnje že takrat prej (pred Krišna potjo), ko si še sledil kakim drugim potem (skozi metode drugih učenj, religij ipd) in ne sedanji Krišna poti, lahko najdeš skupne imenovalce teh izkušenj,.. V vse te izkušnje se lahko s poljubno intenzivnostjo poglabljaš.. S temi vpogledi, ki jih lahko delaš vase na načine, da vse izkušnje Boga znova vpogledaš, lahko jih tudi poljubnokrat podoživiš in sočasno preiščeš mehanizme, kako vplivajo predhodne informacije, ki jih imaš o Bogu, na to kako ga ti nato izkušaš.. In za pretekle izkušnje lahko enako preiščeš, kako na "izkušnjo samo" vplivajo informacije, ki si jih prejel iz nekih učenj/knjig, toraj karkoli si prejel v um, pred samo izkušnjo.. In tako lahko raziščeš kako so te informacije vplivale/vplivajo na obliko doživetega, dobiš uvide kakšna bi lahko bila doživetja, če bi predhodno imel naložene drugačne informacije.. in še kaj.. To so kot neki začetni pristopi.. Ko zrahljaš svojo zavest od enotenja z katerikolimi programi/informacijami, od te predhodne zlepljenosti z "svetimi informacijami" iz Ved ali katerihkoli drugih spisov,.. Preihajaš počasi do stanja, kjer lahko izkusiš "čisto izkušnjo".. Ko se navadiš tega stanja, ko zavest "obvisi izven" vsega kar je, tudi izven vseh svetih informacij in ti to ni več absolutno neznosno.. Ko se v tem stanju dovolj udomačiš, lahko nato zaradi "izkušnje" začasno tudi zbrišeš svoj register (začasna smrt ega) in vstopiš v to "izkušnjo".. Če si srečko, se ti lahko to zgodi tudi spontano, brez da bi si žele ali se trudl v tej smeri.. samo so za večino ti dogodki tako redki kot sedmica na loteriji in ponavadi so take izkušnje vezane na kakšne "travmatične" dogodke in si jih ljudje navadno ne želijo..

Potem pa podoživi in opiši kako izgleda tvoja najvrednejša izkušnja stika z Bogom. Toraj tista, ki te je najbolj prevzela in te zaznamovala za vse življenje od takrat naprej..