Piko, mojo zgodbo si lahko razlagaš na veliko načinov. Ne mislim nobenega prepričevat, da so pri moji zgodbi 100% prste vmes angeli. Jaz osebno sem pač v to prepričan Posebno zato, ker je bil v tem spet vpleten moj oče. Natanko je vedel, da se mi bo nekaj zgodilo in zato prosil, da naj mi nekdo pomaga, da bom čimbolje prebredel to kar me je čakalo. In sem jo. Njegovi občutki so bili v obeh primerih, ki sem jih opisal pravilni in upravičeni ter prošnje na srečo tudi uslišane. Mojo zgodbo si lahko razlagaš tudi takole: Res je, če se takrat ne bi ustavljal, bi v tistem trenutku bil drugje in se tako izognil nesreči. Mogoče. Če pa recimo tega notranjega občutka, straha ne bi upošteval, bi me pa lahko v naslednjem križišču čakala smrt oziroma invalidnost. Recimo Pa so mi angeli varuhi te občutke načrtno ustvarjali, da bi se ustavljal in se tako izognil smrti, invalidnesti, .... ter mi omogočili, da nesrečo, ki mi je bila očitno usojena čim lažje prebrodim. Vse tisto ustavljanje, pa se je dogajalo, kakšen kilometer pred nesrečo. Tisti dan me ni "strah" na splošno preplavljal, ampak so se tisti notranji občutki pojavil le, ko sem pomislil na točno določen kraj, mesto nesreče Pa še nekaj, tisto videnje avtomobila, še preden se je nesreča zgodila, pa napotek, da se umaknem bolj levo, čez nekaj desetink sekunde pa udarec, za mene ni slučaj. Sem edini, ki vem, kaj se je tisti dan na poti oziroma v tistih trenutkih tik pred nesrečo dogajalo, zato sem prepričan v njihovo delo Strah oziroma tisti notranji občutki, so bili upravičeni in so se mi prvič v življenju pojavili. Sem mnenja, da sem pravilno ravnal, da sem jih upošteval in ne ignoriral. Moje osebno mišljenje Z motorizmom se ukvarjam že vrsto let, za seboj imam nekaj potovanj, tako pred nesrečo kot tudi po njej in tistega "straha" (pišem strah, ker tistih notranjih občutkov ne znam opisat) nikdar prej ni bilo. Zanimivo, zakaj so se pojavili ravno takrat Eno je, da se ti bojiš npr. določenih situacij v prometu in zaradi tega posledično narediš kiks, s tem pa nehote povzročiš nesrečo oziroma se ji ne izogneš, drugo pa je, kar se je meni dogajalo. Ni primerljivo, vsaj za mene. Drugače, pa sploh ne razumem, zakaj si nekateri mislite, da se z angeli obremenjujem, ravno nasprotno Mi je življenje veliko lepše, če imam občutek, da mi stojijo ob strani in mi kolikor je v njihovih močeh tudi pomagajo.