Sati

Kaj pa imajo drugi, česar jaz nimam? Kaj pa imajo drugi, kar bi si tudi sama želela? Kaj pa naredim, da dobim to, kar imajo drugi in si tudi sama želim? Čemu sem se pa pripravljena odpovedati, da dobim to, kar imajo drugi in kar si zelo želim? Ali sem pripravljena iti skozi zgodbe, skozi kakršne so šli drugi, da so dobili to, kar imajo in za kar si tudi sama želim, da bi imela? NIČ, NIČ, NIČ, NIČEMUR, NE!!!! Kljub temu, da nam uspe preslepiti same sebe. Uspe nam celo živeti v prepričanju, da smo sposobni se odreči ........ samo da dobimo to, kar imajo drugi in mi nimamo. Ko pa imamo svojih dobrih pet minut, ugotovimo, da temu ni tako. Radi bi svoje življenje zgolj "dopolnili" s stvarmi ali aduti, ki si jih tako želimo. Odrekanje je huda stvar. To ni v našem repertoarju.... Foušija ne gori...Hvalabogu NAJBOLJŠA KAZEN ZA "FOUŠNE" OKROG NAS JE TA, DA JIH NE OPAZIMO....

ABORTUS - JA? ABORTUS - NE? O tem - s kom smo intimni - naj ne bi nikogar zanimalo. O tem - ali bomo rodili - bodo pa vsi odločali? Osebna pravica in odgovornost. Vsak plačuje za svoja dejanja. Zdaj ali pa kdaj pozneje...

Po taki menaži bi morala stopiti z vsako nogo na eno tehtnico... Saj ne vem, ali si srečko ali smolko....

Poštni predal...

Sanjati pod grmom cvetočega jasmina.....mmmmmmmm (ni smeškota, ki bi prikazoval primernega razpoloženja) Ampak - pozor! - nikjer jasmin ne diši tako opojno kot na Primorskem. Sintetične vonjave so O.K., vendar to - jasmin (pa tudi španski bezeg)....

Hm, iz zanesljivih virov vem, da je "sanjska ženska" PP.... Ampak - zažiga pa (glede na to, koliko odziva ima). Vendar kljub vsemu ...PP... Buteljni

Nevednost se vedno plačuje... Smo že vsi šli čez to...izkušnje te pač naučijo, kako se jeklo kali....

Tebi v slovo...ki si šel, ne da bi vprašal, ali lahko greš... Nihče ne bi rekel - ja. Vsakdo bi rekel - povej, kaj te muči?! Pa nisi povedal in si šel. Na najbolj drastičen način, nečloveški..... In si pustil, da so drugi ostali z bremenom, ki ga ne morejo nositi. Tvoja parola...od trnja do zvezd... se ni izšla. Ali pač? In večno vprašanje "ZAKAJ???" ostaja in pridobiva z vsakim dnem neznansko težo.... Če bi vedela, da je teža tako velika, bi ti prisluhnila in naredila, kar želiš... Ali bi res...? Ne, ne bi. Danes razmišljam, da bi bil še tu, če bi ti podala roko takrat, kadar si me prosil zanjo. Ampak, prosil si preveč. Prevelika teža vsega.... Jaz bom zmogla. Ti nisi.... Žal.... Se vidiva.... Ali pa tudi ne.... Dolores

Helou vsi... Samo toliko, da se javim in da vam povem, da mislim na vas in da vas včasih tudi berem.... Obveznosti me bašejo, zato sem sama sebi zoprna, ampak bo že Grem malček prečekirat naokrog, da vidim, če je kaj novega, potem pa spet k novim obveznostim... Poleti, mogoče, če bo kaj več časa, vas bom spet gnjavila.... Cmokec vsem

Saj pravzaprav točno o tem govorim. Če si se voljan učiti, se učiš in s tem rasteš. Po mojem je napačen pogled na splošno izobrazbo. Če je s tem mišljena šolska izobrazba - valjda da za osebno rast ni tako zelo potrebna (dobrodošla ja, zelo potrebna pa ne), izobrazba v splošnem smislu pa je po mojem nujno potrebna. Saj si tudi ti izobražena, ker si sama tako hotela. Aborigini so pa razred zase (najbrž ne vsi) in prav rada bi menjala z njimi. Imajo vse znanje, ki ga potrebujejo. In celo oni so neko splošno izobrazbo imeli...

Lia, iz timijana, žajblja, materine dušice in mete pripraviš poparek - tako kot bi kuhala čaj - le da narediš zelo koncentriran poparek. Ta poparek potem dodaš ostalim sirupom ali medu.

Itak, da se strinjaš Marsa, samo razumela po mojem nisi.... Splošna izobrazba je nujna, da nekatere stvari sploh dojameš. Vseeno je, kako do splošne izobrazbe sploh prideš, skozi institucije ali samostojno. Glavno je, da prideš do nje. Vseeno je, ali poznaš svetovno zgodovino ali samo lokalno, vseeno je ali obvladaš algebro ali zgolj poštevanko... Splošna izobrazba je po mojem tista, ki ti omogoča nadaljnje učenje. Ampak, da ne bo delovalo tako zelo suhoparno....splošno izobrazbo danes povezujemo z IQ-jem. In tisti, ki ga ima primerno visokega, se je sposoben (in voljan) učiti, ostali pa obstanejo na nekem preživetvenem nivoju. Nekje sem zasledila en dober Kitajski pregovor: Ni važno, kakšne barve je mačka, važno je, da lovi miši.

Nič pozabit, nič tuhtat, nič potlačit... Govorit je treba, enkrat, dvakrat, stokrat, dokler ni bolečina manjša. Vseeno je ali govorimo ali napišemo, samo ven iz sebe je treba dat. Ubesedit je treba vse podrobnosti, ki se jih spomnimo in nič ni narobe, če začutimo sovražnost do tistega, ki je kakorkoli izkoriščal svojo premoč. Ta sovražnost sčasoma mine, obsojanje samega sebe izgine in ostane samo tisto, kar mora ostati: previdnost in lahkotnost, s katero zmoremo živeti...

Mogoče pa ne lažejo... Tam pri dvajsetih tudi jaz nisem nikogar pogrešala. Starši so mi bili bolj v breme kot pa dobrodošli. S sestro se nisva nikoli preveč dobro razumeli... Z leti pa se vrednote spremenijo. Danes sem navezana. Na moža, na svoja otroka. Zelo!!! Na starše niti ne, ampak je tako kot praviš ti Lia, ko vidiš, kako jim polepšaš dan, ko te začutijo, jim rad daš to, kar si želijo. Sicer pa z navezanostjo ni nič narobe. Narobe je to, da v skorajda vseh duhovnih knjigah lepo piše, da navezanosti ne bi smelo biti, če želimo doseči nek višji nivo. In vsi bi radi bili na tem nivoju. In prepričujemo sebe in druge, da smo tam, kjer si želimo biti, vendar najbrž še nismo. Morda nekateri so. Jaz nisem. In se niti ne trudim. Bom pa še ene 12.365 x prišla sem dol...

Thk, strelka Moram zaprašene bukve mal prelistat in pogledat, kdaj se to nabira.

Aja, hecaš se Sem se že ustrašila tekmovalnega duha... Sicer pa sem nekje zasledila, da si rdeča, alnekitazga Aiwček, a nisi ti glih pred kakšnim mesecem komaj osvojila to barvo, ki jo imaš zdaj in ki ti, mimogrede, fuuuuul paše...? * a maš spet novo ikonco? Lepaaaa

Ecola, smo novi uporabniki biodispozitiva... Sploh ne vem, kako naj zadevo opišem, da ne bo delovalo kot reklama....vendar meni pomaga. Pojavlja se mi sicer vprašanje ali mi pomaga zato, ker je zadevica resnično dobra ali pa zato, ker sem si ustvarila miselni vzorec... Kakorkoli, mirneje spiva oba z možem in res se zbujava bolj sveža. Pa še nekaj sem opazila, vendar me je kar strah, da bo delovalo butasto, to kar bom rekla - bistveno hitreje najdem "stik". Hitreje se umirim, hitreje sem sposobna povezave z .... (ne bom povedala, že tako deluje čudno) Sicer pa se mi zdi, da je bil ravno tale g. Zupančič pri nas. Kvaliteten je in človeški In mojster komunikacije.

A veš, da sem hotla eno fotko gor dat, pa sem si že skorajda v štartu premislila.... Pol bi vidla, da jih imam res.... ...ker nisem pristaš ene barve, temveč si vsakokrat omislim, neke nove (ponavadi čudne - bemu, najprej sem napisala "ludne") kombinacije.

Valjda... Saj se hecam... To sem razumela kot prijateljsko gesto in mi je čisto na ta pravo mesto sedla... Tale forum ima eno pomanjkljivost. Intonacije se ne vidi...

Sem glih kar komentirala v temi o barvah las....Ene šestnajst barv se mi zdi... Imam pramenčke po celi glavi - od blond do rdeče (preko 116 rjavih odtenkov). Nikamor ne pašem. Ali pa povsod. Danes povsod, se mi zdi. Stara???? Čak mal, komaj študirat sem začela, ti pa meni stara?

Jaz imam pa ene šestnajst barv...Vsakokrat si dam narediti drugačne odtenke pramenov.... Zato sem zdaj 3x rdeča, 3x blond, 3x naravno kostanjeva (ker sem že po naravi tuticolori) pa še ene par nerazpoznavnih barv je tam gor.... Ampak mi na čupavega paža pašejo glih vse barve. Na sončku pa sploh - se me že na daleč vidi

O, Marsika....

In če temu sirupu dodaš še ozkolistni trpotec, dobiš super zdravilo za blažitev kašlja in za dezinfekcijo dihalnih poti. Z ozkolistnim trpotcem naredimo enako kot z vršički, po nekaj mesecih "sončne terapije" pa v ognjevarni posodi segrevamo, da se listki čisto zmehčajo (cca 5 minut) nato pa skozi gazo precedimo in nalijemo v stekleničke. Kombinacija iz smrekovih vršičkov, ozkolistnega trpotca, parih listkov žajblja, divje mete, materine dušice in medu iz regratovih cvetov dela čudeže. Glede na to, da te zadevice nabiramo v različnih obdobjih, lahko iz vsake naredite sirup (tudi z medom) in na koncu iz vsega skupaj zmešate poljubno mešanico. Če imate radi močnejši okus, lahko dodate tudi par kapljic eteričnega olja, npr. mete ali materine dušice. Smo pa včasih, ko sem bila še mala, delali "sirup" iz sleza...to je tista srednje velika rastlina, ki ima rožnate cvetove, iz posušenih semen smo otroci nizali ogrlice. No, iz korenine tega se naredi čudovit sirup. Korenino očistimo, narežemo na koščke, prelijemo z vodo in pustimo čez noč. Iz korenine se izloči sluz, ki je zelo blagodejna za dihala (preprečuje, oz. blaži kašelj). Takšen, osladkan sirup, prodajajo v lekarni za cca 6oo sit. Ne vem pa več, kje slez raste. Mi smo ga imeli na vrtu, danes ga pa žal nimam več. Mogoče raste na obronkih gozdov ali travnikih...

Od vseh učiteljev, ki sem jih v svojem življenju srečala, lahko rečem, da so moj partner in moja otroka moji najboljši in najkvalitetnejši učitelji. Nihče mi toliko ni dal, nihče ni toliko jemal....Nič ni primerljivo z njimi. Sicer pa sploh ni važno, kaj ostane za nami (ali mogoče je?). Saj v resnici nimamo zato otrok, ali pač? Kaj sploh ima kdo od tega, da je njegovo ime zapisano tudi po njegovi smrti? Zato pa je resnično vse, kar je zapisano. Vsak pač ve zase...

Ma ne, slabo sem se izrazila. Nisem mislila takšen mir... . Končno sem se pri svojih "rosnih letih" odločila za faks zaradi golega veselja, poslovno še vedno funkcioniram (ne več 100) 80 na uro, športnica sem, muvalo od glave do pete itd.itd. Vendar stvari, ki so mi bile pomembne in zaradi katerih sem bila nemirna (denar, premoženje, varnost, opaznost v okolju itd.itd., mi ne pomenijo nič več. Dosegla, dorasla, prerasla sem te simpl zadevice. Nobene stvari ne dojemam kot tragedijo (razen miru v večnih loviščih tistih, ki jih imam rada ). Si zlomim nogo....pa kaj. Razbijem avto....pa kaj. Me drži ihta en dan, potem me mine. Mir dosegam že z neverjetno hitrostjo. Ne uspeva mi vedno. Ampak tako fajn mi je v miru, da se trudim dojemat vse kot lepo in fajn. Zato je MIR vrednota številka ena. Ker je posledica vsega ostalega.... Pa še zdaj ne vem, če sem izrazila to, kar sem hotela...