Super je vse, kar je zapisano, in tudi vse drži Velikokrat sem razmišljala o svojem življenju in življenju drugih. In res je tako, da na koncu marsikatero dejanje obžalujemo. V preteklosti se mi je velikokrat pojavljala dilema, kako bi dogodki potekali, če bi odreagirala drugače. Velikokrat je prišlo za menoj moje lastno dejanje, s katerim sem prizadela druge ali škodila sebi. Nekje sem prebrala, da nebo joče, če nosiš krivdo. In da nebo joče, če obžaluješ preživeto. Ja, to drži. Danes pa poskušam (ne uspeva mi vedno) vsako svoje dejanje razumeti kot posledico takratnega razpoloženja in takratne odločitve. In vsak dogodek poskušam sprejeti kot dober. Ni vedno lahko. Pogosto me zagrabi trenutni bes, čez par minut (ali dni) pa mine in svet se vrti dalje. Težko je ne obžalovati kakšno svoje dejanje, sploh takrat, ko vidiš, da stvari niso tekle tako, kot si takrat mislil, da bodo. Ampak - trudimo se! Nek pameten mož je zapisal tako: "Na potovanju nikar ne sledi glavnim cestam! Izgubi se! ...kar sem prevedla v svoj jezik in povedano razumela tako: ne sledi vedno vzorcem, ki so zapisani v tistem razumeskem delu tebe. Prepusti se toku...