Hmmm, mislim, da sem dobila po kepi... :xx!: Pri vsaki temi pri kateri sodelujem, izhajam iz sebe. Varanja ne odobravam, vendar moram povedati, da si z možem nisva tujca, da si imava še vedno veliko za povedati, da naju ne združuje samo tisto, kar je vidno in da imava intenzivno intimno življenje. In ob misli, da bi vse to zavrgel samo zato, da bi si privoščil (ali pa jaz) eno uro ali en dan užitka, potem mislim, da se lahko vse to, kar imava, zruši v trenutku. Oz. postavlja se vprašanje, kaj sploh je res. In kaj je bila ves čas laž?! V zakonih ali zvezah,pri katerih sta si partnerja odtujena, je pa najbrž kar logično, da do tega pride. Čeprav se potem pojavi novo vprašanje, zakaj se ne ločita. Vem, da obstajajo številni razlogi tudi za to. Otroci, premoženje, skupni prijatelji, sorodstvo. To so travmatične stvari, za katere se ne odločamo radi. Logično in zelo življenjsko. Tako, to sem morala povedati, da ne bi iz mojih postov zevalo obsojanje ali enostranskost....