Sati

Spomnim se dialoga iz nekega starega vojnega jugoslovanskega filma, ki je šel nekako tako: Vnuček: "dedek, ali smrt boli" Dedek: "Ne, smrt ne boli, boli čakanje na smrt." Mene same smrti ni strah. Verjamem v to, da je smrt osvoboditev. Imam pa trenutke, ko si predstavljam (morbidno je to - vem) lastno smrt in ko doživljam (ali podoživljam) odhod. In me je strah. Strah nedokončanih stvari, strah, da bi pustila male otroke, strah neznanega. Teoretično mi je čisto vse jasno in mi je danes, ko vem, da trenutek ni primeren za smrt, smrt čisto domača, logična. Vendar menim, da je to samo zaradi tega, ker sem prepričana, da je vse to stvar jutrišnjega dne....

Žaljivke, ki jih izrečemo so dobre zgolj za to, da skozi reakcije drugih vidimo, česa ne smemo, oz. da odpravimo svoje negativnosti.... Če pa nekdo striktno vztraja pri svojem, no...to pa ni v redu... Super je ta nova tema...

Čestitke za novi forum. In eno vprašanje: pravkar sem pokukala v "člani" in opazila, da sem se (zelo pomotoma) dvakrat prijavila. Enkrat samo z imenom, drugič pa še s priimkom.... No, tega slednjega bi zbrisala. Ker pa ga nikakor ne znam sama, te prosim Marsa, da to opraviš ti.... Ali pa mi vsaj poveš, kako naj to naredim sama.... thx...

Škorpijoni? Edino kar me, razen prevladujočega škorpijonskega sorodstva, veže nanje je neptun v šrorpijonu v 12 hiši. Pa še ta je ful naporen. Prenaporen :xx!:

Jaz ne obiskujem grobov mojih sorodnikov, ker so vsi predaleč.... Se pa pogosto spomnim nanje in prižgem svečko doma... Duša ne umre. Preneha bivati v izposojenem telesu, vendar živi naprej. Tvoje prepričanje Anda je seveda zmotno....

Pa sta res zapeli s tem.... Saj ni bilo tako strogo mišljeno. V bistvu sploh nisem obremenjena s svojim telesom, me pa včasih, ko si ogledujem fotke brhkih manekenk, zamika imet ful vitko telo....Vsekakor pa to niso moje sanje...

Vse, kar znam.... Bomo pa popoldan piškotke pekli in pomazali celo kuhinjo, pa kostanj bomo kuhali, pa mošt poskusili (večkrat)

Dobro jutro. Končno petek Aiwa - bravo punca Čestitam Pomlad - eno leto posta - Tvoja ikonca je dbest. Si ful luštna in ni videt, da bi to potrebovala... ti ti žverca - naj te ne razburjajo stvari, ki jih ne moreš spremeniti. Stvari so vedno večplastne.... Mick, sicer so tvoji posti z včerajšnjim datumom, vendar me vseeno moti nekaj. Jasno je, da nihče ne odobrava tega, nad čimer si ti zagrenjen...tudi jaz ne. Tudi meni gre na jok ob misli na milijone otrok, ki so nemočni, ubogi, lačni. Ki umirajo zaradi absurda.... Vendar nikoli ne pozabim na njihove starše, nikoli ne pozabim na tiste ljudi, ki otroke rojevajo, ki zavračajo preservative in ki brezkompromisno uživajo ne da bi pomislili na posledice, ki jih v glavnem nosijo njihovi otroci. Zato vedno povdarjam in sem zagovornica tega, da je takšnim otrokom treba pomagati, vendar je treba tudi istočasno starše zaustaviti..... Eno brez drugega je brez veze... :o|o: No, zdaj pa še jaz. Včerajšnji dan za silo preživeli. Mož je prišel ves šokiran domov in še danes sesut. Ga je ta nesreča kar šokirala, tako, da nisem imela srca, da bi ga še jaz napiz... Sva se pa oglasila pri mehaniku, kamor so že v jutranjih urah pripeljali avtomobil in je mehanik ocenil zelooooo visoko škodo :xx!: Avto pa skoraj nov in še kasko ni bil zavarovan...(butla) :o|o: No, ampak bova preživela. Vsaka šola vedno nekaj stane. Na žalost... Imejte se radi...

Tekma ali zmaga? Itak, da je boljša zmaga Jaz tako težko izgubljam in moj nasmešek stoposto ni tok širok kot pri zmagi. Če bi rekla drugače, bi lagala.... Geslo "važno je sodelovati in ne zmagati" pa mi ne leži najbolj.

UUUUU, mačona, sicer je to dober napotek, vendar zame ne velja. Jaz ŽIVIM Problem je samo v temu, da na svojih 170 cm težko navlečem kš 34...

Moje neizživete in realno gledano nedosegljive sanje) sanje: - rada bi živela na morju - v mali hišici s svojo lastno peščeno plažo - rada bi napisala knjigo - rada bi nosila konfekcijsko številko 34 - rada bi imela avtodom (ne bom ga imela, ker mi moj dragi ves čas strokovno argumentira, da to ni ekonomsko upravičeno :xx!: ) Tudi jaz sem skromna. Najbrž

No, dosmrtne jim glih ne bi dala.... Bi jih pa orng po žepu usekala... ...pa v dobrodelne namene bi morali vlagati in delati prostovoljno v zavodih..... Hm, neki sem narobe rekla, pa ne pogruntam,..... Nč grem, mejte se....

Marsa, dobr zanjo.... Zate pa ne vem, ko pa nisi nič o svoji tašči povedala....(a ti lohk čestitam, al ne? )

Heh, Trudi, tam se ti je zatipkalo pa si napisal "pša" polovica.... Jaz sem pa prebrala (avtomatično) "lepša" polovica..... Ma, sej nisem itak nič zgrešila....

Tudi jaz! Strožje kazni so potrebne. Absolutno. x!x Tisti, ki zaradi objestnosti ali alkohola zagreši prometno nesrečo ali je celo (bog ne daj) kriv za smrt ali invalidnost kogarkoli, ne bi smel nikoli (NIKOLI) več za volan. x!x

Thx Janja , angelčki ja, sem že pred časom ugotovila, da so skoz tlele. Po mojem so že zmatrani. Nekam pogosto morajo urgirat... Hvala Marsa, saj imaš prav, saj vem. Ampak par mu jih bom ziher rekla, ne morem iz svoje kože....

Sej ga ne bom.... Sem pa res še pred parimi minutami razmišljala, kok ga bom... Evo, še en dokaz, da je LNF dober. Pridem sem, se zluftam, dobim energijo, ki sem jo (res obilno) izgubila in grem naprej.... No, zdaj, ko sem (za silo ) skulirana, jo moram še kaj vrnit. Bom probala, čeprav se mi zdi, da danes ni najboljši dan. Tudi v službi sem :xx!: FACE STE

Thx Trudi, Amis, Mick... Ja, pri Brezovici je bilo...uh, ta moj butl... :xx!:

Hvala za podporo, a sam sem še bližje otroku kot staršu. Kaj morem. V bistvu sem izrazila svoje strinjanje..... Sicer pa sploh ni pomembno ali si starš ali ne. Bistvena je življenjska filozofija oz. pogled na življenje.... Sicer pa - čestitam. Glede na to, da si bližje otroku kot staršu si upam trditi, da zelo dobro in modro razmišljaš. Pa ne glede na naša strinjanja ali nestrinjanja, oz. ne glede na to, ali nam je tvoje razmišljanje všeč ali ne. Enako mislim tudi o Sončni vili Čeprav se z njo večkrat strinjam

Mislim, da tisti, ki svojemu partnerju potem, ko se rodi otrok, pravi oči oz. mami, dajejo prednost starševstvu in ne partnerstvu. Skoraj ziher sem, da tam partnerski odnos ne funkcionira tako kot bi moral. V prvi vrsti sta starša, partnerja pa samo posledično....ti zakoni ostajajo zaradi obveznosti, ne pa zaradi ljubezni ali razumevanja med partnerjema.... Moje skromno mnenje...

Evo, sm sem prišla povedat, da napoved za 44. teden stoposto drži. Jaz sem hiperaktivna, moj mož pa tisti taraztresen. Pred dvema urama mi je sporočil, da je razbil avto na avtocesti. Ni glih totalka, ampak blizu pa.... hvalabogu, da ni bilo nobenemu nič. Pa še sina in mojo nečakinjo je peljal...bemu, dobro, res, da ni bilo nobenemu nič.... Pa se je.... zaletel v že zaustavljen avto na avtocesti... Sta dva butnila in dala vse možne označbe na cesto - utripajoče luči, trikotnik..pa to, on pa, skoraj na full not. Pa sem najprej bila vsa prestrašena (šok, valjda), zdaj, po dveh urah, pa mi je dvignilo pritisk na 360. Komaj čakam, da ga dobim na telefon. Ta njegova raztresenost mi gre že na . Sicer pa, pozdravljeni vsi, sem kar neolikano uletela pa začela jamrat. Uf, takšen dan pač. Luna mi sred belega dneva nagaja.... Imejte se radi....

Realnost je večplastna. Dojemamo jo tako, kot nam v osnovi paše in kot smo jo sposobni dojeti. Moram pa rečt: hvalabogu, da niso glih vsi moški enaki

Niti slučajno Rabim tazga, ki reče "rad te imam" in to zna povedati in pokazati tako, da začutim, vidim, slišim. Saj veš .... racio pa to... No, poročena sem s takim, ki to zna.... Ob vsemu ostalemu

za vse..

Hm, to me spominja na tortice. Danes ne bi jedla sadne, ki jo imam doma. Danes bi čokoladno, mi bolj paše. No, saj sadna me bo počakala. Saj mi je ne bo noben pojedu, anede?