Sati

Hm, mačona, moj mali štiriletnik je tudi alergik, pa ne kadi....

Thx

Buddha - kok se to dobr sliši

Huh Marsa, ste me namatrali danes....sem že skoraj obupala (SEM obupala, pa me je nekdo nazaj potegnil Ampak zdaj (skor) vse štima. Ampak sem pa baksus zadnjih 10 dni (zadnji mesec). Se glih vsaka raca name nalepi... :xx!:

Itak, jaz že dva dni jemljem zalet...

Oh, Rika, pokorno se, kozoroginja, javljam Kljub svoji samokritični (včasih pretirano) naravi, se v niti eni tvoji navedbi ne najdem.... Zdaj pa ne vem, ali sem jaz drugačna, ali imaš smolo in imaš res najslabše primerke kozoroginj okrog sebe, ali pa že celo svoje življenje živim v zmoti in imam napačno predstavo o sebi.... Predvidevam pa, da si, glede na to, da si tako kritično opisala (nas?) kozoroginje, TI pravo nasprotje napisanega... Imam prav?

Ja, tako nekako.... Sam še cajt si moram vzet, kar bo težko, ker sem skor vedno na knap s cajtom....

Da si srčkana.... vidim da si okrogla....ne vidim. Kar ne vidim...ne verjamem. Itak, če sem pa kozorog

Aiwa - se preveč družiš s staro mamo? Nč ni videt, da si okrogla

coccinelle, a ti mogoče na LB delaš? Tam so včeraj imeli tudi frko, pa nič ni delovalo kot bi moralo.... :xx!:

O levih pa nisi nič rekla....

Uh, Astra, pobož.... Želim ti vse dobro...

No, meni niso... :xx!:

Ja,kje so JanjaK, Trudi, Mick.....je dolgčas brez njih....

A moramo po pravici povedat

tudi jaz se pridružujem čestitkam. Vsem škorpijonom inškorpijončicam VSE NAJ NAJ NAJJJJJBOLJŠE

Hm, Piko, enga si bom kar sama vzela......moja marjetica kar zbada v oči, ti pa nič....bemu.... Amis kera je že prava stran, leva ali desna?

Da še jaz ribico malček vzpodbudim.... Za Borisa in njegovo hčerko, za Astro pa za vse ostale....

Ja, tudi jaz mislim, da je treba pričakovati, oz., da s pričakovanji, i jih imamo, ni nič narobe. Narobe je mogoče samo to, da smo potem, ko se nam pričakovanja ne udejanijo, razočarani. Pričakovanje in želja, upanje, hrepenenje vodijo k istemu cilju. Vse to nas žene naprej. Mislim vsaj.... Imam znanko, ki je nonstop razočarana v ljubezni. Danes pri cca 45-tih pa je njen komentar tak: "Ah, nič ne pričakujem. Meni ljubezen ni usojena in ni mi usojeno, da bi bila srečna." Nič ne pričakuje, nič ne naredi za to, da bi bilo drugače.... Baše se s čokolado, zapira se v svoj svet in jadikuje. Se pa strinjam z vsemi teorijami v zvezi s tem, kaj pričakovanja pomenijo. Teorija pa se v vsakdanjem življenju redko obnese....

Ja, meni se tudi zdi, da se je treba sprejet.... Čeprav sem tudi o temu že razmišljala. Vse teme na internetu sem že prebrala o temu, se skorajda že odločila, potem pa me je mož prepričal, da to ni potrebno. Jaz pa še vedno gledam. Ne vem, če se nekega dne ne bom res odločila za poseg. Pa to nima nobene zveze s tem, da se ne bi sprejela ali da se ne bi imela dovolj rada. Je pač nekaj v meni, kar mi pravi, da se bom bolje počutila. Evo, priznala sem....

Dobro jutro Ufa, kok ste zgodnji. Sami pridni. Kamorkoli se obrnem sami kreši.... Ne se preveč matrat.... včasih je treba pustiti, da tok reke naredi svoje....(govorim iz lastnih izkušenj preteklega tedna). Nič ne pomaga grickanje, jeza, kujanje..... Je kar je in to kar je je treba sprejet Sicer pa: dihajte, glejte okrog sebe in se imejte radi...

Dolores, pa jez ne bi rekla, da frčim, ko sem v takem stanju, ni da si drugje, vsaj jaz ne, jaz sem zelo tem, mogoče bolj tam in v tistem momentu kot drugače. Celo ljudi vidim bolj kot to kar so, a veš ker nisem obremenjena s seboj in s svojimi stvarmi imam sposobnost gledanja in videnja. Ne znam razložiti. No sem pa res vesela, da ste odgovorili. Zase se ne bojim. Tako ali drugače, z mano je vse OK. Nisem sama. Vse dobro, Mihela Ja sej. Sem očitno slabo napisala. Skozi tvoj odgovor vidim, da sem moža opisala kot (skorajda) nesposobnega. Je pa ravno nasprotno. Njegova občasna odsotnost ne deluje tako kot da bi odfrčal, temveč tako, kot da z absolutnim mirom popolnoma obvladuje situacijo. Saj jo najbrž res. Res je tudi to, da ko je v takšnem stanju, popolnoma obvladuje strah. To je njegova prednost.... Sicer pa ne dvomim vate. Deluješ mirno in sposobno. Obvladuješ

Oooooo, hvala Marsa.

. Ugotovila sem, da s tem, ko se bolj ukvarjam z duhovnostjo, da mi vpada podjeten čut, da mi postaja nekako vseeno, za podjetje in denar in te stvari. Na primer sem na sestanku z neko osebo s katero bi lahko dobro poslovno sodelovala, jaz pa čutim le mir. Se smehlajam in z mirom opazujem osebo, ne pokažem pa nobenega pravega poslovnega interesa. Mihela Mojemu možu se to redno dogaja... In je kar moteče, čeprav se je to že večkrat pokazalo kot dobro, ker mislim, da je ravno zaradi takšne reakcije sklenil dober (ali pa boljši) posel. Je pa nemogoče na takšen, skorajda odsoten način, biti trajno uspešen v poslu. Na srečo sva midva dva, on odjadra, jaz sem prizemljena, kombinacija je izvrstna...