Eno igrico se greva midva z možem, tako, zanalašč... Ko se odločiva, da bova kaj večjega oz. dražjega kupila se zanalašč oblečeva bolj tako, skromno rečeno, preprosto. Nazadnje sva šla kupit nov avto (da ne bi komu prišlo na misel, da se hvalim) in sva se oblekla res preprosto. Jaz v zguljene kavbojke in neko (skorajda) pošvedrano mikico, on v neko trenerko, ki ji je potekel rok trajanja.... Greva v salon z razstavljenimi avtomobili in si jih ogledujeva. Dva za pultom se pogovarjata in naju sploh ne opazita. Kvazi. Midva sva že predhodno izbrala avtomobil in sva točno vedela, kaj bova kupila, tako, da nisva potrebovala neke podrobnejše razlage, pričakovala pa sva, da se bo kdo vsaj obregnil ob naju. Oni pa nič. Potem sva pa protestno šla do pulta ju ogovorila, onadva pa še vedno nič. No, potem sva (zelo počasi, kot to zna samo moj najdražji) rekla, da bi midva kupila avtomobil... Skratka, da ne bom dolgovezila: ponudili so nama najprej rabljen avtomobil, potem, ko sva rekla, da bi rada novega, sta naju brez razmišljanja vprašala, v kolikšnem času lahko urediva kredit, potem .....blablabla No, avtomobil sva kupila, nov in z gotovino. Zabavala sva se (tako kot vsakič) ob tem, ko sva ugotavljala, kakšen odnos imajo trgovci do lepo oz. do slabo oblečenih kupcev. In to narediva vsakič! In vsakič je rezultat isti.... preizkusite. Če ne zaradi drugega, zaradi zabave. Hm, a sem žleht