Šiva

Zlata ribica, za nove, čudovite priložnosti, za modrost, da jih prepoznamo, za moč, da jih sprejmemo. Zlata ribica, prosim te še zase, saj se mi je pred kratkim v nekaj minutah podrl svet - naj grem naprej, naj se mi odprejo nove priložnosti in naj vstopim skozi odprta vrata ter pustim staro za seboj. Zaplavaj še zame prosim,ker se mi je zgodilo podobno.

Ti in jaz, midva sva kakor sanje, kakor dih pomladi, vonj poletja in jeseni. Ti in jaz, midva sva kakor čas življenja.

Ti si moja huda bolezen, moja velika ljubezen, ti si tisto, v kar nisem nikoli verjela, čeprav sem si to močno želela.

Tvoje besede nov svet so gradile, tvoja dejanja vse so porušila. Ne morem verjeti, minilo je vse, ne pozabi me, naj luna name spomni te!

Ni dneva ne noči, da nate pomislila nebi, zato v noči zazrem se v nebo in se spominjam kako lepo nama je bilo. Le kje si ti, ljubezen mojih dni?

Ljubezen se ne kupi, tudi ne proda, ljubezen je tista, ki pride iz srca.

Zakaj ustnice, če te ne morem poljubiti? Čemu roke, če te ne morem objeti? Zakaj srčece, če te ne smem ljubiti? Zakaj življenje, če brez tebe ne morem živeti?

------

Ljubezen je kot sonce, ki se sveti, ljubezen je kot reka, ki se blešči, ljubezen je ena sama ki najlepša je v dvoje

Ljubi me za vse moje neprespane noči, ko v temi videvam le tvoje oči. Poljubi me za vse moje srčne bolečine,za ljubezen, ki ne mine. Ker samo ti znaš v mojem srcu ostati, objemi me, ko si ne zaslužiš tega, moja je tvoja vsa. Objemi me za vsa leta nazaj, sanjariva skupaj kot, da bil bi moj. Ker samo ti znaš v meni plamen prižgati, in samo ti znaš v mojem srcu ostati.

Ljubezen cveti v očeh, ki so zasanjana roža in nežnost ima v dlaneh, ki jo žametno boža.

Ljubezen in kašelj se ne moreta skriti.

XXXX Ljubila sem te, ljubila te bom, čeprav vem, da nikoli tvoja ne bom.

Ljubezen je le ena, globoka in poštena, ki jo le enkrat doživiš, a ostane bolečina in v srcu praznina, če to ljubezen izgubiš.

Tebi Ti si spomin, katerega ne morem izbrisati, ti si bolečina, katero ne morem preboleti, ti si plamen, katerega ne morem ugasniti, ti si tisti, katerega bom edino mogla ljubiti.

Ti S solzami sem zrla za tabo, ki ponosen vzravnan odšel si stran, kot da ti je obraz neznan. Posmeh sem v tvojih očeh odkrila, ponižanje na ljubezen sem začutila,a nisem te zasovražila. Oprostila sem ti vse, ne oprostila, posmeh, bolečino pozabila. Minevajo ure ob misli na tebe, ležijo trenutki, v večini tihosti, srce našlo je pot k samoti. In zopet je tukaj, trenutek spoznanj, zopet je tu prošnja zaman, zopet te roke, tiho polzijo, ki v duši vprašanja budijo.