mi je ravno neko razmišljanje padlo v glavo... vsi so veseli, ko nekdo stopi z nekom v vezo, in vsi žalostni ter polni tolažilnih besed, ko se kaka veza konča in nastopi samski stan. Torej se partnersko življenje bolj ceni in se ga veseli, samsko pa se jemlje kot nekaj nesrečnega...ker še nisem opazil, da bi kdo komu čestital in se veselil z nekom, ki je končal vezo in nastopil samsko življenje.... zakaj se potem tukaj propagira samsko življenje kot nekaj dobrega, če pa je življenje v vezi nekaj mnogo bolj zaželjenega? samo razmišljanje...jasno, da sem izpustil nekaj aspektov, kot je recimo čustvena prizadetost in nestabilnost ob spremembi stanu....