Marsa, pa kaka psihologinja si ti ko sem bil mali, so mi ves čas govoril, kadar je bil kdo na obisku, naj sedim pri miru in naj bom tiho... no, pa sem še zdaj, če pridejo kaki starševi frendi na obisk samo ne sedim več pri miru..no, sploh ne sedim, kar stojim ob pultu, ali pa prehajam iz sobe v sobo... in res dostikrat razmišljam, ko se peljem na kak "zmenek", o čem se zgovarjat, se sprašujem, kaj sogovornika zanima, kaj počne v lajfu, da bi o tem debatirala...da ga spodbudim, da čim več on govori... jah, samopodobo pa res nimam ravno lepe....kot so mi jo nanesle pretekle izkušnje...oz. pomanjkanje le teh... kako si se pa ti spopadala s to težavo, če ti je kdaj samopodoba razpadala oz. slabila? mysti, ti si se mi pa vedno zdela prav super punca, ne da bi sploh lahko opazil karkoli, kar bi te lahko vodilo k slabši samopodobi .... zreli posti, odgovorno in samostojno življenje, urejeni partnerski odnosi, pozornost in sočutje do drugih... vse naj... tako, da zate res ne bi nikdar rekel, da si imela kdaj težave s samopodobo...