Surangeni

Ne vem zakaj se mi zdi, da sem izpadla kot ena taka, kot si opisal Mick - ne vem, al si mislil mene ali ne, no če bi me poznal, bi takoj vedel, da nisem neko odvisno bitje, dolgo let sem bila sama - samska in ZNAM živeti sama, nisem nujno rabila nekoga, da bi čutila, da je moje življenje popolno ali smiselno. Ja, zdaj sem (na)vezana in valjda bi mi bilo težko, če bi ostala bogsigavedi zakaj spet sama, ampak nikakor pa nisem posesivna babura - ki bi se vesla tipu non stop okol vratu in mu obračala glavo k sebi - bljek, fuj, ne maram tega in tudi sama tega ne delam. Ampak če se odločiš živet s kom (al bom raj zase govorila) - ker sem se odločila da bom živela z njim, potem se temu človeku predam in razgalim v tem smislu, da mu popolnoma zaupam in sem popolnoma odkrita. In če bi to on skrunil s tem da bi v ta odnos, v to energijo, ki se je spletla med naam, vpletel eno tretjo žensko, zame to več ni to. Nekoč sem brala, kako se z vsakim seksualnim odnosom med tema človekoma splete ena energetska nit. No, ne vem, kako je s tem, vem pa, da jaz nisem za to, da se te najine niti nekak drugač pletejo, kot so. Še vedno pa mislim, da nek odnos (pa ne glede na to kok časa si v odnosu), ki funkcionira, tudi izpolnjuje potrebe drug dgrugega in ne rabi iskat zunanjih "pripomočkov"... ampak tako jaz gledam. Odnos je pa treba valjda ves čas negovat, kot vrt, sicer zraste pleve...

Kako bi pa jaz zvedla, v kateri hiši je moje dete? Toliko sem že slišala, kakšno je, pa me zanima tudi ta razlaga. Lahko mi kdo pomaga?

Mick, moram priznat, ne morem govorit o tej temi več kot iz mojih izkušenj. Pa mi reč naivna. Ko sem bila še sama, sem dostikrat šla s kakega žura, SAMA, in potem slišala, da sem previsoka al podobne neumnosti, sej včasih je tudi mene zamikalo, ampak se nisem - mogoče upala al kaj sploh pa sem takoj, ko mi je nekdo rekel, da je vezan, pa da bi vseeno kaj z mano - naredila zaveso in odklopla iz misli to možnost. Zame je odnos "sveta" reč... vidiš, kako smo si ljudje različni

Tud v službi se kdaj zgodi kaj fantastičnega. Tole se mi je zdelo tako dobr, da vam moram kar povedat: včeraj popoldne, sestanek, zeeeh, začetek tako dolgočasen, ravnateljica nekaj ...bla, bla,bla.. pogledam dnevni red, aha, ena ženska bo predavala o pomembnosti branaj, za mlade.. joj, vedno neke brezvezne teme, namesto da bi čim prej šli domov... in potem po eni uri stopi gor ta gospa. In že s prvim stavkom mi pritegne pozornost. "Če mi kdo reče, naj se predstavim, rečem: rada berem!" Potem nas ta gospa pogleda z nasmeškom na ustih, samozavestno držo, blagimi potezami obraza, igrivimi očmi -uau, kako nekateri ljudje izžarevajo karizmo!!!! Gospa dela v knjižnici na mladinskem oddelku v Ljubjlani. Ima po moje čez 50 let. Govorila, ne govorila, DAJALA nam je sebe dobro uro, a poslušali smo jo z odprtimi usti, vsrkavali njene besede, jo čutili, se smejali njeni duhovitosti in vsaj meni so stale celo uro vse dlake pokonci. Zelo, izredno slikovito je pikazala, kako se da mlade pritegnit k branju. Imela je s seboj cel kup pripomočkov, knjige, za nas je pripravila neke igrice - tako doživeto, tako popolno je bilo, da smo na koncu lahko samo vstali in ploskali. IZJEMNA ŽENSKA; IZJEMEN NASTOP. Žal ne znam pričarat tega vzdušja, pa bi ga tako rada, ker vsakemu privoščim, da bi bil deležen takega nastopa. Eno samo dajanje, predajanje - uau, kakšna gospa, kaken človek, kapo dol!!!! Dalo mi je misliti... ni treba, da si ne vem kaj, da bi te ljudje opazili. Ma kakšno materialno bogastv, lepo vas prosim. Kakšna uradna izobrazba, kakšni nazivi!!!! NIČ od tega ni važno, nič!!!! To, kar ima ta gospa V SEBI, to je neprecenljivo!!! Ena preprosta, na videz neopazna gospa, ki dela v knjižnici - a ko jo pogledaš in ko spregovori - je eno samo zlato. SVAKA ČAST. Kakšna sreča, da je taka. In kakšna sreča zame, da sem imela priložnost spoznat in doživet takšno osebo.

Meni pa ne gre skup, če kdo reče, "mimo grede" s poudarkom na prvem e (široki), namesto mimo grede (poudarek na zadnjem e - ozki), čeprav je govora o tisti vrtni gredi. Ampak vseeno je lepš grede (zadnji e) in v pogovornem jeziku eni rečejo "na drugi strani", meni je pa bolj všeč "po drugi strani".

Tjazy, ja mela drug nick pa sem se vrnila na starega - prvotnega. Buda, veš sama mam dostikrat težave s tem, ker se lahko ufuram v obe strani (npr. skregani) in obe po svoje štekam, na nek način čutim njihovo dilemo in hudič je pol bit nek razsodnik (to je verjetno moja usoda vage), dogajajo se mi pa tako za nekatere ljudi neumne reči, npr. nekoč sem na cesti vidla, kako mali ježek vleče povoženo (polpetirano) mamico in sem začela jokat (saj vem, da sem gledala s svojega vidika, kot dostikrat živalim dajemo človeške lastnosti), ampak me pretrese, ne glede na to koliko sem stara; v moji službi je na oknih polno rož, ki umirajo na dolge proge, ker jih ne zalivajo - ma klinc, boli me to, ker trpijo in potem jih zalivam in jih slišim, da to ni moje delo.. S tem si obremenjujem življenje. Po drugi strani pa sem srečna, da je moje doživljanje tako intenzivno, ker to pomeni, da tudi srečo doživljam ful intenzivno...

Tjazy, ma kaj me več ne poznaš??!!Veš se mi dogaja da preberem poste in si ufuram eno sceno v glavi in potem brez razmišljanja komentiram. Buda, oink, plis, bolj preprosto, ne štekam?!

sanjalica, ne vem, kako naj ti to razložim. Če bi moj mož hodil okoli, pa s kolegi ga žural, pa da ne bi vedela, kje je in to. Valjda bi se vprašala. Ampak vem, kot se potika in vidim, da ful vlaga v najino prihodnost, vse ideje mi pove, ... ja madona, veš da bi če bi zvedla, da me vara, se imela za največjega dibidusa, največjo milko-debilko nasveto, za največjega trota, ki je kdaj živel na tej obli, sploh pa si verjetno NIKOLI ne bi več zaupala.

Upam, da bo današnji dan prinesel spremembe na boljše za tvojo hčerkico DRŽIM PESTI, DRŽITA SE!

sanjalica, ne vem, kako je možno, da žena tega ne ve, res ne vem. Pa saj poznaš svojega partnerja, saj mu vidiš v oči! Saj vidiš njegovo vedenje, čutiš ga! Sem pa že slišala za take primere. Celo za takega,da se je ženska POROČILA z narkomanom! Brez, da je to vedela. Sprašujem se, kako je to možno. Pa ne mi rečt, da znajo tako dobro igrat. Ne verjamem.

No, tud meni se zdi fajn, da nisem edina

Ja, bravo, s tem da je izraz prav čikapernica, namreč jaz "obvladam" narečje iz vasi, kjer živijo moji stari starši. Čeprav mlajši ne govorijo več tako. Veš, včasih sva šle s sestrično v Čakovec (kot najstnici) in sem znala "po domače" kakšno izustit, pred drugimi, veš kako jo je bilo sram! Pa daj kaj me tak sramotiš! Ona pa gospodična je skos govorila književni hrvatski.

Buda, kaj pa če si sočuten do živali in rastlin????? Tjazy, kaj me tako gledaš, kaj ti ni jasno????

Na originalno vprašanje te teme bi odgovorila, da bi zapustila partnerja, pobrala šila in kopita (in otroka) in šla, brezkompromisno. Zakaj: 1. Ker bi se počutila ful ponižano 2. Ker to bi pomenilo, da je najin zakon v razsulu 3. Ni iskrenosti in zaupanja 4. Očitno je zmanjkalo komunikacije, saj ni prej povedal, da nekaj ne štima in da ni ok, tako da ni bilo možnosti probat popravit 5. Ne bi mogla se poljubljat z njim, seksat ali se ga dotikat. Mislim, da je tudi moj mož tak, tako da nama gre do zdaj ok. Iz moje zgodovine vem, da nislo zame tipi, ki se spogledujejo z drugimi babami. Pač, sem posesivna, v tem smislu. Hočem bit taglavna ženska v njegovem življenju, kot je on taglaven moški v mojem, ne pa nadomestek ali zamenjava ali tolažba ali kaj tretjega.

Stardragon, čeprav si iz Zagreba, me zanima, če veš, kaj pomeni čikapernica? In še nekaj je, vsakič, ko govorim po hrvaško, uporabljam dvojino in potem me vprašajo, ja kdo pa je tretji? Npr.: Išle smo mi2 s kolegicom... Pa ko je bio treči?

Tud jaz se preveč lahko ufuram v občutke drugih, celo tako daleč, da mi solze stopijo v oči, če je kaj žalostnega. Včasih je že kar bolano, saj me od tega začne bolet glava, da se moram na silo izklopit.

Marsa, izkušnja s škljko v steni: če se ti kaj - bog ne daj - zamaši, je pa treba ploščice štemat, da prideš do cevi... meni je bilo to takoooo všeč, potem sem kuhala mulo, ko mi je mož rekel, da to ni ok, no ko mi je povedal, zakaj ne, sem se sprijaznila (da bi pol moje lepe ploščice razturavali, o to pa že ne!!)

Dva moja moška priajtelja sta geja (v enega sem se svojčas celo zaljubila), potem sem dobila enega prijatelja, ki je ravno preboleval svojo bivšo, jaz pa sem mu bila rama, nakar zvem, da ga ful spominjam nanjo, oh, ne prosim... celo nekaj časa sva živela skupaj, a mi je bilo zoprno, ker je on hotel kaj več, jaz pa ne, no potem me je zmerjal, da itak čist narobe živim, ker se ne prehranjujem presno in nisem fenica Starwars, drugi tak prijatelj se je tudi vlekel skozi eno moje obobje, na koncu pa mi je rekel, da sem mu všeč, hm, jaz pa sem njemu skos o enem tretjem tipu govorila. No mal glupa situacija je bila, kako rečt, da on je meni čist fajn, kot prijatelj... Sklep: v moji zgodovini ne obstaja pravo prijateljstvo med moškim in mano.

Oba moja starša sta Hrvata, ampak ju je pot prek Nemčije zanesla v Slovenijo, kjer živita (živimo) že 25 let. Vse moje sorodstvo je s Hrvaške (Čakovec). Pol otroštva sem preživela tam, praktično vse počitnice, moji spomini iz otroštva - vse je povezano s Hrvaško. opazovala sem spremembe ob osamosvojitvi. Prvič, ko smo šli čez mejo, so nam kar naenkrat pregledali cel avto, čeprav smo hodili čez mejo skoraj vsak mesec. Prej nič, kar naenkrat pa smo bili sumljivi. Hah. No pa na srečo je to bila izjema, kajti razen tega, da malo dalj čakamo pred tistim kontejnerjem, razlike ne občutim. Tudi zdaj, ko z mojo družino prihajamo tja, ni zaslediti nobenihrazlik, edino čist debatsko se pogovarjamo o tem, kako je s kakšno rečjo v Slo in kako v Cro. Kar mi je fajn, saj ne bi prenesla, da bi se kaj spremenilo. Mi je pa dalo mislit, kako je z ljudmi, ki so še do včeraj bili prijatelji, čez noč pa postali sovražniki... hm. No, en incident pa se mi je zgodil, lani septembra sem bila na počitnicah v Savudriji. Pred tistimi hoteli (ki jih vidiš direkt z Bernardina) so postavili novo otroško igrišče. Bil je deževen dan, nobenega več ni bilo, vse prazno in zapuščeno. Pa smo se šli vsest, jaz, dojenček in mož na eno klopco tam. Kar od nikoder je prišel paznik in rekel, če se lahko odstranimo. Jaz pa, ja saj samo mal posedamo. "Sad ču ja zvati miliciju pa čemo onda vidjeti!"

Nisem se hotela vtikat, ampak to me je pa res razkurlo... kot da bi govoril steni!!!!! Za nekatere ljudi se mi zdi, da imajo oprane možgane, kot npr. v filmu Telefon (Charles Bronson ali kako se napiše priimek). PA DAJTE NO!!!!!! Ta hip sem ful nestrpna! Do takih, ki VSILJUJEJO svoje prepričanje. Nekoč me je na Argentinskem trgu ustavila starejša ženica. Sem mislila, da me bo vprašala za 100 sit, pa bi jih dala. Potem pa je nenadoma po par prijaznih besedah iz torbe izvlekla revije.... kar stemnilo se mi je. Kot da je vse to neka igra, del njihovega načrta. ŽIVI IN PUSTI ŽIVETI!!!!! vsak anjde tisto, kar rabi. Ali pa vpraša. Zihr noben ne vzame vsiljeno. Razen če ne zna razmišljat s svojo glavo.

Dobro jutro vsem skupi, sem se že sprijaznila s tem, da ne morem velik viset na LNF (kot včasih sem) in bila na vsem s tekočim, ampak j+++ ga, zato včasih prav neumno zajm.. no pa nima veze. Selene, TUDI jaz držim pesti in pošiljam pozitivne misli v vesolje za tvojega sončka BLAGOR vsem, ki imajo smeg,mi tu samo neko deževje (razen tistim ne blagor, ki ga ne marajo) glede pastirja in konja - živali bolj čutijo elektriko, ker so prizemljeni s 4 okončinami, mi pa samo z 2 - vseeno pa ne vem, zakaj konj še opsebej nastrada?? zadnjič se je naša psička zapletla v pastirja z ovratnico joj je pokalo tako je cvilila, potem pa zviz po travniku do doma (1km) je cvilila, rep med noge, boga reva... še večji hec, ko se je en očetov priajtelj plazil z ruzakom pod pastirjem, pa se je zataknil, kok je dec klel in vriskal hkrati, menda so mu lasje kar pokonc potem stal svašta no, pametni kroki, pa mi povej, zakaj ponoči vidmo bolj črno-belo in ne barvno (temnejše ko je, manj barvno vidimo). HA?

Hvala enja za podporo krokodil, čaki čaki, sam da se spomnim, bš vidu te bom neki vprašala kar ne boš vedu se boš ti z mene hecal t, ti, ti širokoustnež ti

in, če mi lahko še poveš, kako naredijo progasto zobno pasto????

Ja kam pa gre??

Kar se tiče elektrike sem brezupen pojem, prav nič električnih genov nisem podedovala; oče je po (naravi se mi je hotelo napisat) izobrazbi elektro-frik, pa se je trudil z mano tiste čase, da je verjetno takrat začel sivet. Pač mi ni jasno, kako lahko elektrika potuje po žici in basta. Vseeno hvala za poduk. in še to me zanima: je res, da če bi se jaz prijela električnega pastirja in bi mene za roko držal nekdo in njega še en tretji, a bi streslo samo tretjega ali nas vse? in še to, zakaj lahko konja ubije že minimalna moč elektrike, npr. krave pa ne?