Surangeni

Dobro jutro in lep začetek dneva, včeraj sem morala na hitro končat, dom pa nimam časa, ko pa ga imam, je ura devet zvečer, ko spravim pupo soat in potem zaspim še sama - saj ne morem verjet, jaz, ki sem imala dosti spanja 6 ur, zdaj mi spanje predstavlja skoraj najvišjo vrednoto!! Marsa, hvala da si mi osvežila spomin, jaz sem mili (ki non stop nekaj cvili - sem zvedla; ampak vseeno boljš od moje sestrične Karmen, ki jo je dedi klical Karmica, jaz pa sem ji zadnjič dodala sarmica, čeprav ima "boga" ženska celih 53 kg), nooo, tako kot Mile se pritožuje, da zveni njegovo ime preveč nežno, tako tudi moje, pa sem vse probala, da bi izpadla bolj stroga, celo čist na kratko sem se postrigla. Pa je učinek celo obraten. Ne vem no. Včasih bi rada zgledala bolj strogo in strašljivo (mogočee zato zverina...)

Jaz pa imam črno bluzo, rdeče krilo, mrežaste najlonke, ampak višek vsega so pa spodnje hlače, ki sem jih dobila od prijateljice za rojstni dan (sama si prej ne bi takih kupla) torej gate so bledo modre, bistvo pa je punčka iz enega stripa s čopki, ki je gor. Danes si grem kupit še ostalo kolekcijo teh pup. Človek ne sme bit preveč resen. Včasih se pozimi tako grozno (pod hlačami) oblečem, npr. debele žabe in dokolnke čist druge barve. Amlak klinc, če je mrzlo, je mrzlo. Samo, da mi ne bi bilo treba takrat hlačt slečt:)

Dobro jutro, vidim da je nekdo še bolj zgoden od mene...

mogoče se mu zdi to fajn; a to ves čas počne ali samo ko se hoče mal crkljat , a to počne samo po smsjih ali tudi v živo, tud jaz včasih moji hčerkici rečem "zdej bo pa mami ..." ampak mi uide, ni mi všeč, da ji tako govorim

ne sploh ni skrivnost, ampak ker sem hotela na hitr not, si nisem vzela čas da bi pomislila, da sem še iz preteklosti spravljena noter. zato. sej bom povedala ampak daj pusti me da se še malo guštiram:)

sej tud papež pravi, papež ma vas rad---

halo, saj sem tle, daj mene vpraši kera sem! včasih sem visela na četu, skor dežurni član sem bila, od jutra do konca službe, potem pa me je pot odnesla drugam ampak zgleda me je nekaj prignalo nazaj. sem pogledala na taprve teme, celo tam sem neakj pametovala:)

S pisarne se sliši bobnanje in že sem z mislimi drugje, glede na to da se na nek način navezuje na to temo jo bom vtaknila kar sem namreč toliko nekih novodobnih gibanj je, sma sem v zadnjem letniku srednje šole zapopadla harekrišno, vsako soboto smo hodili poslušat in potem jest (mljac je bilo dobro, indijska hrana, takoooo je vse dišalo in bilo slastno), potem pa sem čisto "slučajno" našla rainbow oz. so oni našli mene, ko so se pojavili na Metelkovi, kamor sem zahajala, takrat semprvič slišala zanje, nekaj novega, pa bobni, ki mi sežejo v dno mojega bistva, in sem šla v črmošnjice, potem pa na Portugalsko.. zanima me, če je bil tudi kdo od vas kdaj z njimi. No, vse je zgledalo tako idealno, v stilu, vsi smo otroci Zemlje, imejmo se radi in ne ne ubijajmo živali, malo me je spominjalo na hipijevstvo. Ampak je bilo lepo, čeprav potem z leti opaziš, da je to samo UTOPIJA, saj se ljudje trudijo, ampak tudi tam je prihajalo do nesoglasij, do kontradiktornosti... kar malo hudo mi je bilo, ko sem si to upala priznati, saj sem v tistem res vidla nek smisel. danes jih gledam z distance, malo bolj objektivno. a vseeno... ko takole zaslišim bobnanje... pomislim na tiste noči ob ogjnu... ples in glasba... ah ja

Na3x - oprosti moji nevednosti, sklepam, da si poškodovan (fizično) no če imam prav potem ti želim čim hitrejše okrevanje; pravzaprav pa sem zgleda zelo neolikana (kot bi znala rečt moja tašča svoje dni), potikam se po luninem forumu in se sploh ne znajdem, rada bi pozdravila stare prijatelje, pa ne vem, če so sploh še tle, nekateri so kot jaz zamenjali nick, kaj vem, veliko vas je novih... Rada bi samo rekla, da je fajn brat, včasih se narežim, včasih me kaj tudi ujezi, ampak vsak hip ko imam čas, uletim pogledat, kako gre. Hotela sem pa rečt, da vas lepo pozdravljam (zgubljam rdečo nit ker me stalno nekaj al nekdo moti) Zdaj pa še nekaj Tjažiju: enkrat si mi dal "recept" 10x10 ali nekaj takega, takrat je deloval!!! Lep dan vam želim, tukaj sije sonce, lepa jesen je letos, topla, kot v starih cajtih, ko nisl+mo direkt iz kopalk v bunde prešaltali,...

povej kaj več o tem, prosim. Ali če kdo ve za kakšno knjigo na to temo, bi jo z veseljem prebrala, nimam časa sama brskat za informacijami kje knjige dobit. A je to res (no če kdo kaj o tem ve) da sta Kristus in Buda svoj čas priajteljevala? sprašujem. Na sri lanki je na najvišji gori menda celo odtis jezusovega stopala. Tako da zgleda se je potikal tudi po tistih krajih.

"NE SMEM ZDEJ ZJUTRI ZALIVAT ZELJA, KER BO SOSEDA MISLILA, DA SE MI JE ZMEŠAL, BOM RAJŠ ZVEČER." (moja tašča)

nAJPREJ, LEP POZDRAV, tJAZI:) Gospa naj ima svoj prav, saj tle lahko izrazi vsak svoje prepričanje, ti pa verjemi ali pa ne (pa to ne leti nate Tjazi ampak nasploh na vse nas). Osebno sem pa proti temu, da ti nekdo VSILJUJE svojo resnico kot edino pravilno. ITAK noben od nas še ne ve sigurno, kako bo. Naj še jaz malo posanjarim, kako (po moje) bo: glede na to, da je verbalna komunikacija pomanljkljiva, se bomo sporazumevali telepatsko. Bolj bomo razumeli drug drugega, sposobni bomo izvajat vse tiste parapsihološke spretnosti, ki smo jih že nekoč, pa smo jih pozabili. poleg sloge, sožitja (itd., ker to normalno da bo), pa bo naša Zemlja postala spet čudovit planet, zdav, neonesnažen... ah, daj bog da se takrat povrnem spet nazaj:)

hehe, mipo, jaz imam podoben vzdevek kot ti ime:))

KAJ pa je meni treba bilo danes prebrat tele poste??!! Zelo, zelo težko mi je zdaj, čeprav ne poznam te deklice niti mamice. Pošiljam svoje misli in moč tej mamici, da bi le našla spet smisel življenja. Menim, da je breme odgovornosti in občutka krivde neizmerno (tu izhajam iz sebe, če se motim, se opravičujem), zato ji želim, da bi se tudi tega bremena znebila... sčasoma... Prebrala sem vaše misli in dodajam to, da včasih starši tudi več, PREveč pričakujejo od svojih otrok. Poznam primer, ko je bila deklica ves čas osnovne šole najboljša, povsod zraven, na vseh prireditvah, lepa in nasmejana, potem pa mi bivša kolegica iz službe pove, da je v bolnišnici zaradi hude anorekssije--- sem zvedla, da so starši pričakovali, da bo vedno najboljša... to je bil pa zanjo prevelik pritisk... ZELO ZELO ŽALOSTNE IN TEŽKE TEME, a kaj, ko so del življenja... zato pa mi je tako lepa misel, da naj bi bili ljudje tu en za drugega, ko se rabimo...

Ma klinc, ne morem ga, ko je pa računalničar in se moram priliznjeno držat, ker mi ima namen zmontirati nov računalnik lcd ekran komaj čakam. Potem bom pa res tvojo metodo uporabila, morda zaleže:)

Divine, a veš da sta Timotej in Benjamin meni dve najlepši moški imeni?! Kako zanimivo:) Jaz pa z mojim originalnim imenom sploh nisem zadovoljna, v šoli so me ves čas zarkavali, sicer pa me nihče od takrat ne kliče po imenu, ampak po skrajšanem. Edino, ko so bili doma name jezni, sem bila poklicana po pravem imenu, takrat sem vedla, da se gre zares. Svoji punčki sem dala ime Živa, če pa bom kdaj imela še eno, bo pa Ajša.

Ne razumem, kako so lahko nekateri ljudje apriori zjutraj slabe volje, pa ne da bi meli kak konkreten razlog za to, ampak pač so. držijo se ko sam vrag, iz oči jim švigajo strele in z njimi se ne da normalno pogovarjat. Ampak, ko pridejo k sebi, so ponavadi to drugi ljudje. En tak primerek imamo v službi, ko ga je do 10. ure bolje pustiti pri miru. Name včasih vplivajo sanje - če kaj grdega sanjam se potem poćutim cotasto še nekaj časa. Ponavadi pa kar dobre volje začnem dan. Večji hudič je, kar se mi včasih zgodi, da sem zjutraj štorasta ali pozabljiva in to se me potem čez cel dan drži. Vse mi pada iz rok, brcam sama sebe (po nesreči), lahko tudi kaj strgam, se grizem v jezik (ne zanalašč) in ponavadi se tekom takega dneva začnem kar smilit sama sebi. Na srečo so to bolj redki dnevi lep dan, s soncem obsijan. z rožami postlan, z ljubeznijo obdan vsem nam!

No jaz sem pa ravno nadomeščala učitla športne vzgoje in sem "pazila" fante osmošolce. En od njih, saj ima DSP in vse, ampak - vsi sošolci se ga bojijo! Celo učiteljica, ki je imela punce in je potem z njimi odšla, mu ni mogla do živega. Jaz pa sem se ga tudi dobesedno bala (zanimivo, saj preden sem postala mami se ne bi in bi verjetno nastopila kot policaj:)), saj je imel v očeh take grozne švige-švage. brrr. Skratka, v bistvu je bogi, saj vem, kakšno je ozadje (družina strta...) in še hiperaktiven je in premlad, da bi se lahko obvladal škoda, saj potem taki velikokrat zabluzijo ...

dandika, to imaš pa prav:)))))))))) re si enkratna in neponovljiva smejkica

Dragi El Ninjo Vidim, da se bom morala še nate obrnit z eno prošnjo, pravzaprav z dvema, že zdaj se ti zahvaljujem za odgovor in upam, da ti bom lahko kako povrnila:) 1. kdaj me bo že enkrat obiskala moja prijateljica Roli?!?! 2. a se bova z mojo taščo kdaj tako zaštekali, da bom končno začutila notranji mir(ker zdaj ga ne)

oj lunči:) lepo pozdravljena:)

Hvala, Marsa, ker moram priznat, da mi ne bi bilo vseen, čeprav bi se delala, da mi je:) Rada bi bila taka tašča kot je moja mama: nevsiljiva, ustrežljiva (dokler me ne bi začeli izkoriščat), prijazna. Zato pa tudi mi3 tako radi pridemo k našim. In misel, da ima on delček svoje mame v genih - rajši pomislim na to, da ima očetove, ker mu je tudi navzven zelo podoben (tako vem, kakšen bo, ko bo star, he) in sploh je bil moj pokojni tast zame izjemen človek. V vseh pogledih.

Vkolikor je bilo RES mišljeno prijazno, bom seveda preživela:)

Po kratkem premisleku sem si nataknila oranžne nogavice in oranžne čevlje in to mi nabije energijo in me spravi v dobro voljo

Prigode in nezgode z domačih logov Moja tašča joj spet sem tle. Ko prebiram vaše komentarje, samo kimam in se strinjam. Vse to VEM, samo kaj ko je ko hudič težko to dejansko v sebi sprejet. Ne samo navzven, tudi tako ČUTIT. Včeraj, kaka ironija, pa je celo naneslo, da je bila na kosilu pri mojih starših, kamor tudimi3 vsako nedeljo gremo (mali obredek). Moji starši jo sprejemajo (malo modrosti moje mami bi se rada nalezla, ki pravi, da taka ko je, je, naj jo sprejmem). Kosilo je bilo OK, vsi smo bili prijazni in se hahljali, samo moja hči je bila malo zmedena, češ kaj dela mama pri babi in dediju. Smo pa imeli v soboto žur zame in za svaka pri njej v kuhinji (kako prikladno) in CELO mi je pritisnila 3 poljube na lica in mi zaželela srečo... Potem pa mi vrag ni dal mira, ko je beseda nanesla na piercinge, saj si ga hoče dat ena njena vnukunja nad brado, in ona, joj, pa to ni dobro bla bla bla. In sem morala povedast svoje (malo duška si pa le moram dat no!) in potem je kar utihnila, ja, sej no... V bistvu jo imam rada, dokler se preveč ne vmešava. Najbolj me jezi, ko butne v nedeljo zjutraj, ko je skoraj edini dan za romantično jutro in zajtrk, brez TRKANJA ali zvonenja, po možnosti mi še otrok na joški visi, in že zagrabi sina, češ ona bi NUJNO zdaj to in to rabila... Ja, saj ji lepo pove, da bo prvo pojedel itd, ona pa, da se ji res mudi, ---- ja kdo koga zdaj ne spoštuje?! Res je, da je partner po pogodbi se zavezal, da bo za njo skrbrl do smrti, v zameno za hišo, ampak treba je določit meje, kaj pomeni skrbet za koga. Ženska ima 64 let in je relativno vitalna, samo dela se, da je vsa boga. No ja. Partner žeitak dela ful okrog hiše, potem ga pa ona še za take p**** kliče, da mi skor film poči. Če bi se to lakho popravilo, potem bi bilo znosno. In ful mi je všeč misel, da je dovolj, da jo toleriram. Ker, to je tudi test, koliko sem v resnici tolerantna. Lahko je bit toleranten do tistega, kar te ne moti:) Dobro jutro vsem, lep začetek tedna, tebi draga Marsa pa samo to: hotela sem spremenit vzdevek brez koloboij, pa nisem našla druge variante, nisem pa pomislila, da bi se ti javila v uredništvo.Sori. Boš lahko preživela? Poleg tega ne vem, kako lahko posplošuješ, in veš vnaprej, da si bom vsakih 10 komentarjev menjala vzdevek. Prvi je bil prvi stavek v neki otroški knjigici, na katero sem pritisnila prst in ker sem si rekla, da bo, kar bo, sem se tega ržala, ni mi pa bil všeč. Tale je dobljen po istem principu, mi je pa že bolj všeč, saj sem res ena taka zverina, grozna in režeča. Grrrr.