sunny girl hvala, natasha, za tvoj prispevek, ki je sicer lep, a preveč poetičen, da bi lahko bil haiku haiku je slikanje z besedami... pesniške figure praviloma tu nimajo kaj iskati sporočilo je podano skozi podobe iz narave ali ljudskih običajev (človek kot del narave)... čustva, razpoloženja, občutki niso nikoli podani direktno, ampak skozi prikazano podobo listi na reki: vrba, javor, breza... in raztrgano pismo tole en dosti očiten primer... plavajoči listi predstavljajo jesen... čas zorenja, plodnosti, a tudi melanholije, propada, starosti, celo bližine smrti... simbolično (a ta simbolika ne sme biti očitna) lahko listi različnih dreves predstavljajo usode različnih ljudi... ki pa spet vsi potujejo k svojemu koncu... in morda ponovnemu začetku v neskončnem ciklu življenja in smrti... reka potuje proti svojemu izlivu... spet ujeta v svojem večnem krogu... zadnja vrstica je nekakšno nasprotje prejšnji sliki (uspešna postavitev nasprotij je tudi pomemben element haikuja), a hkrati še poudarja konec nečesa... verjetno ljubezenskega razmerja... vsak bralec pa si poleg očitnih stvari predstavlja svojo zgodbo, osnovano na lastnih izkušnjah... in prav to je čar dobrega haikuja...