coccinelle

hehe, misli, da nas je kar nekaj takih, ki včasih doživljamo podobne flashe Indigo... Kabalista v prtljažnik ... don't think so

vsako jutro, sam se nimam s čim hvalit (stuck on 15)

zanimivo tole, Aishah... če je avtodom izpeljanka iz dom, bi bila množinska oblika avtodomovi, torej tudi 'parkirišče za avtodomove' potemtakem pravilna

Veš, Vojko, mislim, da vsak dobi tisto, kar v nekem trenutku potrebuje - tako tisti, ki je ves navdušen nad odgovorom, kot tudi oni, ki se užaljeno pobere... in prepričana sem, da je neko vprašanje postavljeno z namenom pod vplivom ravno določenih energij, prav tako kot tudi tvoj odgovor.Hvala, ker se trudiš

ja, Norveški gozd zelo v redu Prebrala na dušek Stara pajkovka Priscille Cogan zgodba o ženskah iz dveh različnih okolij in kultur, indijanski šamanki in terapevtki, h kateri jo pripelje hči, ker je oznanila svojo skorajšnjo smrt, o rasti, zorenju, spejemanju...

Ojla vsi skupaj eni ste po hribih lezli in sončka lovili ... matr bi včasih rabila koga, da me malo v rit zbrca in kam potera jaz sem pa v enem (z)mešanem razpoloženju... sem dopoldan sedla k eni knjigi in nisem vstala, dokler je nisem prebrala... razen, da sem vmes spacala kosilo. me je dobesedno vsrkala vase in ganila do solz (Priscilla Cogan: Stara pajkovka ) Jutri pa obvezno ( :xx!: ) razkazovanje na pokopališču... ok, mami na ljubo že potrpim... hecno je, da gre njej to razkazovanje tudi na živce, a čuti 'moralno obvezo', da je prisotna ... prepričana pa sem, da dedek in babica ne bi imela nič proti, če bi se jima poklonili ob kakšni manj razvpiti priložnosti

joj, hvala tebi, pa Mateji in Selene... sem prav ganjena ne vem še točno, kdaj bo tole zunaj, a seveda boste pravočasno obveščene

Panika

ah, ne podcenjuj se, no... jaz npr. nikoli nisem znala (niti imela volje) ustvariti nobene pesmi (v bolj konvencionalnem smislu), tvoja poezija pa me pogosto prav gane zato pa sem se našla v haikuju in mislim, da mi kar gre izražanje skozi to, čeprav uvoženo, miniaturno obliko poezije

berač

Lia saj veš, da sem vesela vsakega feedbacka *maš fajn podpis drugače pa bo v kratkem spet jata mojih haikujev ugledala luč sveta... v pripravi je nova številka Letnih časov, pa tudi druga številka večjezične spletne strani - Lishanu

dotik sape jata hrastovih listov zajadra k tlom

thx for this piece of information I don't remember this part of the story... well, I might have forgotten it for it's been quite a long time since I last read fairy tales

actually, it's optimistic well, I guess

'čer opažam, da se me spet loteva eno čudno razpoloženje... nič kaj dosti se mi ne da pisati, še berem bolj površno anyway, včeraj bil kar uspešen dan, s Koroške prinesli obe točki kljub okvari kegljišča in skoraj enourni prekinitvi tekme... sem se vseeno uspela zbrati in izvleči točko, ostale pa so potem tudi zelo dobro odigrale svoje dvoboje ... sam tole ogrevanje in ohlajanje, pa spet (prekratko) ogrevanje ni več za moje 'stare' kosti... čutim danes kolena, sploh pa tetivo :xx!: eh, pa kaj čem samo jamrat, saj bo

profesor Baltazar

se strinjam z Mano... tale javor kar izžareva toplino (kot oseba, ki jo predstavlja)

še namig iz lastnih izkušenj... če kaj ne deluje tako, kot ste navajeni, poskusite najprej pobrisati kukije... pogosto zaleže

correct me if I'm wrong... samo vedno sem mislila, da je prav bolščijo drugače se pa strinjam z napisanim

Sport Billy

Bom zatežila s podobnimi temami Egoizem Ego

hm... se mi zdi, da me je nekdo klical ... samo ne vem, kje lahko pomagam Tiste povedi se mi zdijo v glavnem pravilne, čeprav malo nerodne (sama jih kar nekaj ne bi uporabila), le slednja mi je mimo... tu bi na vsak način morali pisati česa vprašal me je, kaj vem (koliko vem) ... česa ne vem (morda zato, da mi pove/razloži) vprašal me je, kar vem (fino, torej znam odgovoriti)... česar ne vem (ne znam odgovoriti... npr. na izpitu) tako po občutku slavistke bodo pa kaj drugače utemeljile

freia sicer nisi ravno na pravo naletela, tolaženje drugih mi ne gre ravno od rok... verjetno tudi zato, ker ne maram oguljenih fraz kot npr. drži se, glavo gor, bo že bolje... Le nekaj bi rekla: ne zapiraj se vase... izjoči, kar je za izjokati, magari razbij nekaj posode, potem pa se z nečim zaposli ali pa pojdi ven, v naravo... fizičen napor navadno pomaga... ni pa univerzalnega recepta za premagovanje žalosti. in vedi nekaj: imaš več prijateljev, kot si misliš