moja mama je tud tko nekak.in mi je bilo vsec ,ko je enkrat rekla,da je po njeno tko,da clovek dobi ob rojstvu otroka,otroka sam na "posodo"...da se z njim ukvarja ,dokler je to potrebno...in ko otrok zacuti ,da hoce stran mu je to treba dopustiti prav tako kot njegov prihod.nekatere mame pa vse v to vlagajo in zaradi tega potem tudi vse mozno od njih pricakujejo,ker so kao toooolk dale za njih.to po moje ni prav.meni je bila vzgoja moje mame ful vsec...bila mi je blizu,ko sem jo potrebovala in nikoli ni delala panike,ko sem se oddaljila.pusti mi ziveti,kot sama hocem...ravno zato,ker me ze od rojstva ni jemala ,kot njeno last in ni vlagala svoje energy sam vame,ampak tudi v svoj vzporedni lajf.in zato sem ji hvalezna in zadovoljna ,da ji nisem nikoli bila v breme in da nad mano ni bila nikoli razocarana.pa ne da sem prfekt hcer,ampak nikoli ni postavljala ne pogojev in ne pricakovanj.zato tud ni razocaranja.