cigancica

aaaa

prit ti nam pomagat, pol pa mi teb'

jaz se bom potrudila, da mi uspe, ker mam že dost najemniškega lajfa, kredite naj si jih kar majo, jaz jih nočem.... tole bi blo idealno, pa še naravno in kreativno komi čakam, da začnemo packat

a je kdo že naredil svojo hiškico iz naravnih materjalov, npr. glina, blato, slama, kamen....? jaz se počasi učim malo iz knjig, malo z neta, rada bi si ustvarila bivališče iz blata in kamna. Najprej sva hotela narediti manjšo, neke vrste vikendico bolj okrogle oblike na Krasu, da vidimo, se naučimo narediti, da je stabilno, pa drenažo zemlje itd....pol bi pa malenkost večjo varjanto naredila prav tako iz blata, ampak v tole bi se pa prav preselila zaenkrat še premišljujem in se učim,bi pa kmalu začela s tem ustvarjanjem... ...pa take bolj pravljične oblike bi naredila, na robu gozdička, na jasici ooo, pa sončne celice, vrtiček ...skratka samozadostno domovanje. prilagam link takih leeeepih hišic, če kdo ne ve o čem govorim Moja povezava iiiiiii xrosex pa v tujini so kr dejavne tele skupine ljudi, ki ustvarjajo z malo nič dnarja...uporablja se material, ki je na tistem terenu nekako največ.... kaj pravte?

z glino v bistvu ne delam, vsaj trenutno ne, sem na steklu bolj (pa kmal žlahtne kovine) kar se gline tiče v bistvu rabiš samo glino, ki ni draga. barve po želji in odvisno kaj z gline narediš naprimer. al je to krožnik ali nekaj iz česar se bo pol uživalo hrano ali pijačo ali je to zgolj dekorativni izdelek.... za pečenje se zmeniš v kakem zavodu ali centru, kjer imajo varovance... ali pa greš na tečaj, kjer boš lahko pekla. peči se ne splača tkole za hobi kupit, pa tudi elektrike kr požre za samouka je pa tudi na youtubu velik filčkov kako pa kaj. jaz sem se steklo peči učila na youtubu in še se, pa tudi srebro, baker in bron

a, da nisem? pravzaprav mislim, da sem.... premorem kar veliko mero razumevanja, ljubezni in srčnosti. ni mi vseeno za ljudi, nisem pa pesimist....

zalaya drž se upam, da plavaš lahko jaz sem na operacijo kolena čakala 8 mesecev in vseh osem mesecev popiz* od bolečin, minimalno trikrat tedensko sem šla v slan bazen in je bilo pol vsaj par ur mir in olajšanje, pa da je vsaj ležanje ali sedenje bilo lažje. držim pesti, da čimbolj milo mine tole čakanje na operacijo in okrevanje tudi pol

fajne z biciklčkom zakon...pa čez tivoli -uuu lušte nardila ...kolk pogrešam cajte, ko sva z mojim Gospodom Fickotom(tako je bilo ime mojmu kolesu ) se vozila vsak dan s šiške čez tivoli v staro lj...

jaz sem svojo babico spoznala pri 19-ih letih in bila zlo srečna. da mam tudi jaz babico obiskovala sem jo poredko, saj je živela na jugu srbije in logično, da ne morš prav pogosto dol uletavat, ....in zdej sem spet brez babice, imela sem še dedka na katerega sem bila zelo navezana, on je pa odšel pred desetimi leti.... drgač pa ja, mama ima tudi pri meni zlo velik pomen - edina oseba ob meni od mojga rojstva....mama zakon!

cipci sožalje, lepo, da si jo šla pogledat, si se na nek način poslovila... jaz s svojo babico predlani žal nisem imela te priložnosti, najhuje od vsega je blo pa to, da mi je moj fotr povedal vse po pogrebu ni me nihče obvestil ne o bolezni, ne o smrti....izvedela sem tri dni po pogrebu.(tud pogreb so mi zamolčali) mislim, da v življenju še v nobenem trenutku nisem bila bolj razočarana, jezna, žalostna ...in vse to skupaj. še dobro, da sem kolkrtolk navajena na fotrove čudaške fore, tip je res čudo od čuda, mu ne zamerim, nočem met teh filingov. z babico se pa pogovarjam skoraj vsak dan

aakhut? ooooo, jst sm pa misnla, da si zmaglil ti z lnf-ja helouuu

Bojante, jaz pa pravzaprav ne gledam na vse to z žalostjo. Mislim, da je tle bolj point 'the fish doesn't think-the fish knows everything' Torej nekako, če se ustaviš, izklopiš misel kot posameznik npr., zdaj ta trenutek in se zaveš, da imaš na razpolago le 'zdaj in tu' in da ne moreš razpolagati s preteklostjo ali prihodostjo- si enostavno tu in zdaj in tu in zdaj se tega zavedaš. to je zame perfekcija, ni potrebe po nevemkakšni zavesti. pomiritev misli,zavedanje sedanjega trenutka in prisotnosti v 'zdaj'-mislim, da je to ključ. ne obremenjuje in ne straši te prihodnost, če si prisotem 100% v tem trenutku. če vse delaš s sedanjo prisotnostjo, te ne more nič obremenjevati in veliko, skoraj ali pa vse ti steče maksimalno kar lahko iztržiš iz momenta. pravzaprav ne vem, če znam razložiti ... drugo, kar izklopimo večkrat je ego. to dvoje:prisotnost tukaj in zdaj + izklop ega je po moje super kombinacija za zavest in posledično skupno zavest na tem svetu. mislim, da sploh ni črno pred nami, vsaj jaz črnine ne vidim, ker ne gledam v 'naprej' v tej smeri. in mislim, da je človeštvo v fazi spreminjanja zavesti v celoti in da to prinaša vsesplošno dobro. pač počiti zna nekje pošteno, ampak to je stvar, ki je potrebna za razvoj in bo kar bo, v moji moči je le sedanji trenutek, ki ga odprto sprejemam in se ga veselim

a dejansko res iščeš odgovor na to tvoje miselno vprašanje al v bistvu rada hrepeniš po nečem ? ko si pri tem vprašanju odgovoriš greš dalje... pol razmisliš če in kdo ti je v življenju res bil toliko pri srcu, da si se počutila z njim/njo povezana do te mere, da si začutila ljubezen, ki je bila drugačna kot do vseh ostalih ljudi, ki jih srečuješ. a se ti je kdaj to zgodilo? če se ti je-ali si znala prepoznati v tem človeku potencijalnega prijatelja? si ga kdaj vprašala kako je, ali je v redu, ga kaj muči ipd.?poznaš občutek prijateljstva?Ali si oseba, ki se veliko izpoveduje ali se sploh ne izpoveduje? si oseba, ki zna poslušati, prisluhniti ali ne? kaj sploh zate pomeni pravi prijatelj? Iščeš sopotnika, sogovornika, zvestobo, zaupanje ali kaj naj bi bilo v tem 'prijatelju' ljudje imamo različne definicije. no, pod tvojim vprašanjem se tako nadaljuje lahko milijon analitičnih podvprašanj, da prideš do odgovora, če ga že hočeš najti,zanalizirati zadevo -kar pa mislim, da ni tvoj namen ali želja, ker postavljaš tako vprašanje v temo 'misli, ki nimajo odgovora'-torej, če smem sklepati ostajaš pri vprašanju, za katerega si sama zaključila, da nima odgovora al kako? sicer pa je moje mnenje sledeče:dokler se boš na vso moč silila najti prijatelja-ga ne bo na spregled(ker na silo in jamranje ne gre) ko se boš preusmerila z mislijo na pot po kateri stopaš, boš uvidela toliko dejavnikov, ki si jih v življenju spregledala, da ti bo cilj(prijatelj) postal manj pomemben in takrat se bo lahko premaknilo nekaj v vesolju; ko boš zagledala, uvidela kaj vse je šlo mimo tebe in šele na to se bo sam od sebe prikazal 'prijatelj' v obliki, ki je sedaj ne bi pričakovala, pa boš kasneje vseeno začutila, da prihaja. lepo pot želim, brez cepetanja in prevelikega hrepenenja. vse pride ob pravem času

zakaj pa misliš, da premalo?

oja...naučila hm enkrat sem se naučila dojemati svet, da je vse na tem svetu z razlogom in čez nekaj let, ko sem to hotela pokazati nekomu drugemu, tak vidik in tko, pol je moja 'naučenost' izpuhtela. ko sem kakršnokoli 'srečo' hotela ponuditi sočloveku, je le ta spet pri meni izpuhtela. in tako še marsikaj od tega kar sem se naučila in hotela predati naprej. torej, kar sem se za ziher naučila je to, da kar se naučiš povezuj in sprejemaj v zvezi s svojim bitjem in ne drugim, ker se tudi naučenost lahko, tako kot sreča razblini, ko jo hočeš podati. vedno sem hotela samo pomagati, iz tistega občutka, da bi tudi komu drugemu lahko bilo lažje v življenju, pa sem naredila napako, ker sem s tem hotela posegati v nekaj, kar čaka tistega drugega, na njem je njegovo učenje in ne na meni in on ima svojo 'naučenost'. pustiti želim vsakemu prosto pot do spoznanj neglede na mojo sebično željo, da bi 'pomagala'(ker lahko tudi škodim napredku posameznika). pa me je štrafalo to in prav je, da me je, da sem končno razumela, da naučenosti v dovršnem smislu ni(zame), je pa lahko učenost, ki vselej zame nova in nova in ne bi je mogla poimenovati prav 'naučenost', ker grem iz tiste nekakšne naučenosti velikokrat korake nazaj v učenost ali pa naprej. tako, da težko govorim, da sem se kaj naučila v dovršniku, pot je še vedno tu, hodim, včasih tečem ... ...večinoma sem na tej poti zadovoljna in želela bi znati biti bolj zmerna recimo, da ni tolk razlike v razpoloženju, ampak očitno je že ok tako, da me včasih lajf spominja na uno krivuljo z aparata za bitje srca

lepo prelivanje občutkov pri meni se kar podobno dogaja, občasno sicer...ko mi je že res tu mač nemira odznotraj in navzven, takrat pustim vsakdanja opravila,ljudi in grem najraje v miren kotiček v naravi objemat drevesa , zapret oči za hip, se naposlušat reke....in mi pomaga, napolni baterije. hvalabogu, da lahko, neglede na včasih res hude bitke s seboj najdem vseeno mir. želim ti, da bi čimlepše sprejemala in dojemala preizkušnje in da bi ti prav te izkušnje v bodoče prinesle veliko bogatih spoznanj, ob katerih boš postala samsvoj modrec, se marsikdaj sebi nasmejala in z entuziazmom pričakala naslednjo preizkušnjo, vedno bolj sproščeno,malce humorno in veselo. xrosex

evo, nazaj z oddiha z dragim sva šla včeraj prot večeru v goriška brda na kmečki turizem, nisva točno vedela kaj naju čaka tam in niti ni bilo časa razmišljat, ker sva po poti tako cesto mela, poplava, celereke so na goriškem tekle na cesto-groza,pa še kr zemljo in vse živo je nametalo na avtocesto.grdo. no, ko sva pa na tale kmečki turizem prispela, sva ugotovila da je se je splačalo potrpet tisto cesto in vse. lepa domačija ful, hrana eko in lastniki super prijazni in sproščeni, vinček vrhunski. pol sva še prespala v sobi pri njih-stilsko opremljeni 'kamri'z imenom 'Rebula'-hih zakon, vse sobe imajo imena po vinih. zjutraj, pa se zbudim, pogledam skoz okno in zagledam briške hribčke , trte rdeče obarvane-uau!včeraj nisva videla kaj je okrog nas, ker sva po temi prišla in zjutraj tkole se je kr odprl pogled po tehle lepih hribčkih. noro res. še bom obiskala to domačijo- luštno, tako, da te prime inspiracija, da bi pisateljeval s kozarcem vina ob pogledu s terasce polne vijoličnih rož in plezalk,ki jih je pozna jesen že v rdečkasto prebarvala in limonina drevesa in kakiji in muce in ptički in listje vse okrog...res sem čist navdušena. za domov sem ubodla pa še sok iz rebule, pa en sok z merlota, pa še butelko merlota(mislim, da boljšega še nisem pila). če bi bla mal bolj pri denarju bi ziher še mal marmelad popokala in kako žižolo al pa pelinkovec... no, to bo za naslednjič. oh, kmal pa spet ustvarjat, dan je tapravi.lepo nedeljo želim, pa stiskajte se -mrzlo je

včasih, pa 'napadem' tudi pohištvo doma npr. vrata, strešnike,polkna .... polkno pa zakon služi za pošto ipd... stene so ga tud najeb. pr men' kaj si morem, ko pa sem že cel lajf podnajemnik in nikjer nisem smela nič lepit al prebarvat... ...zdej sem še vedno podnajemnik, sam mam dovoljenje za si dat duška najbl hepi včasih sem sred noči prefljockala steno tud al pa na vrata od sobe drevo naslikala. da ne govorim o mizah in stolih

z glino lahko pocaš kadarkoli v bistvu. jaz tudi nimam časa, sam ga najdem al si ga pa vzamem. največkrat kr zjutraj okrog petih, kake dve uri preden grem v službo al pa pozno zvečer, lepo pomirja pred spanjem.... včasih kr tudi pred tv.., tv neki blebeta, jaz pa v svojem filingu kar se tiče peči-ja, so drage nažalost. sicer pa najdeš v svojem kraju ali okolici ziher kak center, kjer imajo peč in se zmeniš, da pri njih spečeš. večina ljudi, ki jih poznam, kar jih z glino dela tko za hobi,pečejo v kakih centrih raznoraznih(vdc, centri za raznorazne bolnike ipd...) če si to želiš naredi prvi korak, boš videla, da se bo čas našel. lep dan želim vsem

lep dan za mano, zjutraj mirno v službi minil,čist na izi, popoldne doma prpravla plac za keramično peč za moja ustvarjanja (pa zravn zmetala ene krame v smeti, še kakšno od dragega tudi ) popoldne v službi spet na izi,tko da sem se v učne tekste zatopila, da ne zjebem nove peči slučajno že v štartu. sej je lepo pa zanimivo bit samouk, sam včasih bi mi pa tudi prav prišlo videti v živo in se učiti od kakega mojstra. no, mogoče pa bo kdaj cekinček tudi za to, da odjadram na otok Murano v Benetke na bolj strokovno učenje. u kolk fajn bi to bilo iiii, kak teden delavnic, ob večerih bi pa knjigo brala o pihalcu stekla po dolgih sprehodih...i,ja sleep well cigumigu

Marsa, če imaš oteklino trdo ti priporočam list od zelja(preizkušeno-milionkrat). a si že probala to?v bistvu daš enega od zunanjih listov mal v hladilnik, pol ga pa na lice daš, se lahko uležeš v bistvu z glavo nanj, pa vsake pol ure menjaš list(vleče ven gnojno oziroma tekočino in več kot pol ure ni dobro istega lista gor met,ker rata 'prepoln' ) kar se bolečine tiče, pa zelo zelo pomaga, če ti nekdo zlo močno stisne točko, ki se nahaja nekak med vratom in ramenom(na tisti strani kjer zob boli). pa nekak od vratu proti hrbtu.ne znam prav razložit. probaj sama fajn stisnt, 'premrcvart', ampak močno, da steče oziroma se odpre pot. sej boš tudi zaznala, da imaš tam trdo, ni pa nujno... tole prakticiram že leta in leta, velik dala skoz z zobmi že.... upam, da mine

sam meni sa ta šoker grozn zdi, mislim ne bi hotla ravno psa zdrmat, prej bi lastnika najbrž mogoče prej kak poprov pršilec bolj blag, pa še to se mi neumno zdi, ker pes ni kriv

cipcipilonika, naj ti srček vedno igra , vse naj naj želim

ja, MIHELA v tem je štos, da moram skoraj vedno z avtom jo že kake dve leti peljat najmanj pet km stran zaradi neodgovornih lastnikov. pa bi rada kdaj pa kdaj tudi od doma z njo peš šla naprimer brez avta smotano, res