Bom še tole najprej pokomentirala...problem je, da nimam tolk velike plače, da bi lahko in faks in stanovanje plačevala...al eno al drugo, tko da.... Živim pa v bajti, tko, da glih zato ne bi smel bit problema, k mam svojo sobo, samo, vseeno ni miru. No, pa sej, se bo že porihtalo. Hotla sm to povedat....danes sem se prvič , na radiu uvajala pri branju novic in so bili moji prispevki danes že 4x po radiu! Kok sm srečna, da se je neki premaknilo naprej, pa da bom lahko manj v klicnem centru delala, ker me to delo res ne zadovoljuje. Zdej bo boljše. In vse bo ok. sej bom še uspešna, bom že sama to dosegla, brez spodbude. Najbl mi je blo bedn to, da ko sem vedla, da bom po radiu, nisem vedla, koga klicat, ker naša dva...se jima nekak jebe za to, oziroma ne znata izrazit spodbude, se veselit z mano in me pol mine, da bi jima sploh povedala...sem pol sestri, pa še eni kolegici. In sem bla pol zelo presenečena, ko mi je sms poslala bivša sodelavka, maminih let, ki me je imela za hčerko in mi napisala, da mi gre dobro in da kar tako naprej. Očitno me je slišala. Sem bla res ful vesela tega msga, ker mi je kot ena mami bila. Ampak hecno, ne, da te drugi znajo bolj spodbudit, kot pa lastna družina? Lep dan, s soncem obsijan, punce moje.