Uf...kok te štekam, bejba. Ker je cel tekst tko napisan, k da bi ga jst pisala kake pol leta nazaj. Sej, če sm odkrita, še zdej včasih tko mislm. Ampak vedno manj. Se trudim, da ne bi tolk razmišljala o tem, ne valila krivdo na NJIH...kot praviš...delaj na sebi, sama sebe osreči itd.... Fora je, da so vse te ''napake'', ki si jih do zdej mela, ena lekcija zate. Neki si se iz tega mogla naučit. Mogoče tega, da si sama seb zadostna, da lahko sama seb nudiš vse, kar si želiš od in v življenju. Pa ni res, da so vsi isti...z velikimi se da pogovarjat, izrazit samo sebe in bit z njim to, kar si. Samo, upat si morš. Takoj, ko si z nekom, pred katerim morš glumit in si ne upaš povedat, kaj ti leži na srcu, že ni to to. Gremo dalje. In res nima smisla krivit njih. Ker, če tko pogledaš, smo si same krive, ker, kot si napisala: ME TO DOPUŠČAMO!!!! In to ne sam enkrat, ampak VEČKRAT! Tko da....če opazaš stalni vzorec, da taki pač so ( se opravičujem descem s foruma, k posplošujem...znate vi mene ), pol morš ti narest neki v tej smeri, da se to konča. Al jih prevzgojit s trdo roko do take mere, da ti bo pasal (kar ni kul) al pa sprejet sebe do take mere, da ti bo kul, da si sama, da boš sama seb zadpstna. Pol se bojo nate hit začel lepit tisti, ki pa znajo razmišljat, se ne bojijo, itd... Ok, sej, za druge sem vedno u iber pametna, pr seb pa ne znam ponavad spedenat, ampak počas prhajam tud jst k pameti in sm mogoče zdej na tej stopnji, da n eobtožujem, ne iščem, ker sm se začela zavedat, da itak ne vem, česa si želim in dokler ne vem, nima smisla, da bluzim naokol s tipi, če se vedno bedno konča....in to je sam zato, k pr seb nimam predelan. Zdej sm pa iskrena, povem, pa če še tok boli...jebi ga. To je prvo, bit to, kt si. Brez mask, sprenevedanja....to si zaslužiš, to je edino fer, najprej do tebe, pol pa še do njega. Makes any sense? Aja, pa če lohk vprašam...si obdržala otročka? In če si, ma on kej stikov z njim? Drži se.