Ful te razumem bejbi....jezna si na cel svet in ful te boli, ker se počutiš tko, kot da bi bla čist sama na svetu in da morš sama zase skrbet....ne mislm materialno...tko....sama sebe morš brant, ker sta ti starša dobesedno eni 2 pi.... (se opravičujem za grdo izražanje!). Dejstvo je, da boš mogla čist sama to predelat in prebolet....v bistvu maš polno ljudi okol sebe tuki gor, k bi te bli pripravljeni poslušat in svetovat, ampak konc koncev ti to ne diši.... Sej starša te mata rada, samo ne znata ti tega pokazat...bog ve, kako sta bla sama vzgojena? In to je pol ful zežko...pri nas doma je isto...nobenega izkazovanja čustev...vse mrtvo in mučno....tolažim se s tem, da si družine ne izbiramo sami, prijatelje in partnerja pa! Ko se boš osamosvojila, lahko začneš na novo, v krogu ljudi, ki si jih boš izbrala sama. Bo pa prišel trenutek, ko boš mela polhn kufer vsega tega sovraštva in jeze in boš pustila vse to za sabo in šla naprej...in VEM, da se boš mela lepo in uživala v življenju in mogoče celo mela otroke....če ti nisi bla ljubljena s strani tvojih staršev, to še ne pomen, da ti tud ne bi bla zmožna dat svojemu otroku vse ljubezni, ki jo potrebuje.... Po moje bi blo fajn, če bi velik razmišljala o tem, čeprov te boli in se odločila a boš sama odločala o tem, da si lahko srečna al boš pustila, da o tem odločajo ljudje, ki so te prizadeli in jih ne maraš... Bejbi, rada se mej, ker si prekrasna deklica, ki je prekmalu doživela zelo grozne stvari.... Ma, ful sm zabluzila. :xx!: ...pametna sm sto na uro