Osamljena...šele zdej opazila tole.... Ej, življenje je tok dragoceno in vem, da si sama tolk močna, da boš to dala skoz s pomočjo in zaživela polno in srečno življenje in čez nekaj časa, ko se ti bodo začele dogajati same lepe stvari si boš rekla:"Hvala bogu, da sem zdržala!!! Splačalo se je, ker drugače ne bi doživljala teh lepih stvari, ki se mi dogajajo danes!" Resno!!!!! x!x Pa tukaj boš vedno našla koga, ki mu lahko zaupaš in se mu izpoveš! Vsi smo s tabo in verjemi, da mislimo iskreno, ko ti rečemo, da lahko računaš na nas in da te imamo radi!!!! Probaj res it v kako svetovalnico in ne obupaj, če se ne oglasijo....mogoče ni pravi trenutek zate...pa še bo prišel. A obstaja kaka starejša oseba v tvojem življenju (teta, sestrična), ki bi jo to lahko zaupala, če že staršem ne moreš povedati? Ker moraš to ven dat iz sebe in se zjokat, izkričat...samo daj ven! Pa če kdaj spoznam tebe in tvojga brata, prsežem, da ga bom tok prtegnla, da se ne bo lep čas pobral!!! Za vojsko pa ne obupaj, zakaj ti pa ne bi uspelo??? Če boš pridno vadila, telovadila in delala v tej smeri, ti bo vsekakor uspelo! Pošiljam ti veliko ljubeče energije in prijateljskih objemov.