Vse najboljše Danilo in Volkec! Da ne bosta ponavljala napak, ko bosta imela svoje posl. sekretarke, vama dodajam še zgodbico: "Pred dvema tednoma sem dopolnil 45 let. Na jutro mojega rojstnega dne sem se zbudil bolj čemerne volje, ja, leta pac naredijo svoje! Odpravil sem se v kuhinjo v prepričanju, da mi bo žena ze zjutraj popestrila dan s svojim: "Vse najboljše, možek moj zlati?? in me verjetno presenetila tudi s kakšnim darilcem. Pa ni rekla niti dobro jutro, kaj šele tistega, kar sem pričakoval! Dobro!, sem si mislil, saj taksne so pa žene po nekaj letih zakona. Ampak otroci, oja, ti se bodo pa spomnili name!? Tudi otroci so prišli k zajtrku in tudi oni niso rekli ničesar. Globoko razočaran sem se odpravil na delo. V trenutku, ko sem stopil skozi vrata svoje pisarne, je moja tajnica Janet s prešernim nasmehom na ustih zaklicala: "Dobro jutro, gospod šef, in vse najboljše za vas rojstni dan!" Takoj sem se počutil bolje! Vsaj nekdo se je spomnil, da ta dan praznujem. Zakopal sem se v delo in delal do poldneva, nakar je potrkala Janet na moja vrata in mi prijazno dejala: "Veste, šef, tako lep dan je zunaj pa še vas rojstni dan je danes, kaj ko bi sli z menoj na kosilo? "To je najlepša stvar, ki sem jo danes slišal!", sem ji odvrnil. "Greva!" Šla sva na kosilo. Pa ne tja, kamor ponavadi zahajamo; šla sva na deželo v majhno, odlično restavracijo, si privoscila martini in neskončno uživala ob dobri hrani. Ko sva se peljala nazaj na delo, je Janet dejala:"Veste, šef, tako lep dan je danes, najbrž nama ni potrebno kar takoj nazaj v pisarno, ali ne??" "Ne, seveda ne!", sem odvrnil, kot bi verjetno odvrnil vsak dober šef, ki je zadovoljen s svojo tajnico. "Potem pa vas povabim k meni na kozarček!", se je nasmehnila Janet. V njenem stanovanju sem se udobno namestil in bilo mi je prijetno. Janet je poskrbela za pijačo in potem, ko sva nazdravila, je nedolžno dejala: "Šef, ne zamerite, za trenutek vas bom zapustila in skočila v spalnico. Samo toliko, da zdrsnem v nekaj bolj udobnega." "Seveda", sem odgovoril, zdaj že ves vznemirjen in v že skoraj bolečem pričakovanju. Odšla je v spalnico in čez priblizno šest minut je prišla nazaj. V rokah je nosila veliko, praznično torto, za njo pa so prišli iz spalnice tudi moja žena, otroci, veliko najinih prijateljev in tudi nekateri sodelavci. In vsi so peli: "Vse najboljse za te, vse najboljse za te...." In tam na sedežni sem sedel jaz, popolnoma presenečen in popolnoma gol.