Ja najbolj je zanimivo to, da je to samo realnost vsakega posameznika. In če sem si jz v glavo priklicala najslabši možni scenariji o sebi in svojih sposobnostih, ni čudno, da potem ohromim, ko je potrebno kaj naresti. Pa sej sem tudi jaz aktivna in živim življenje ampak se mi zdi, da bi ga lahko še dosti bolje izkoristila, če bi se znebila svojih fobij in bi začela verjeti vase. Dostikrat se vprašam, česa me je sploh strah? pa večinoma ne najdem odgovora... Jz mislim, da imam neko socialno fobijo, ko na trenutke sploh ne morem biti med ljudmi...takrat me začne kar dušiti oz. postanem zelo živčna... tudi pri meni je neskončen seznam strahov vendar se poskušam z njimi soočiti vsak dana...ja strah je tudi moj učitelj