Lahk vse skupi vrzemo v emmm v tole??? : 1. najprej se moramo (k smo tko primorani!) ukvarjat z zunanjimi pojavi, denarjem, polozajem v druzbi..., kar nas vse bolj oddaljuje od samega sebe... Uglavnem, k razvoju ega! Naletavamo na negativne izkusnje, ki nam meglijo um, po drugi strani pa se RAVNO ZATO lahko zacne iskanje svobode. Ko smo na dnu, se tko lahko (v vecini primerov) dvignemo, ker imamo vsega dovolj. vse nekak izgubi smisel, ker izkusimo vse kar je mozno, vendar nas nobena stvar ne zadovolji. Pri tem dvigu, pa pride do sirjenja idej o sebi, tko da je naloga materialnosti = krcenje, naloga duhovnosti = sirjenje (vsak ki trdi, da mora clovek trpeti in se omejevati, dokazuje da izhaja iz materializma, to pa nikakor ne dopusca, da rastemo...) ko pa je nekak vsega dovolj, se ego zlomi, ker se ne more vec razvijati, prevec ga je...s tem pa se refleksno zacne 2. potovanje vase! ko se premaga materializem si dovolimo sirjenje. Kar se dogaja lahko le tukaj in zdaj! ne da smo ujeti v lastna sredisca, pri tem pa se neprestano obremenjujemo s preteklostjo in prihodnostjo in nikoli nismo zares tukaj in zdaj! Ko pa odvrzemo navidezni cas, in se prepustimo toku, ko sestavimo vse svoje izgubljene spomine, in ko vse sprejmemo dejansko taksno kot je, se lahko osvobodimo ega. 3. takrat se vecina zacne ukvarjati z intenzivno pomcjo "drugim", osvobojeni sebicnosti lahko iz sebe izzarevamo cisto ljubezen. velik nas/jih je taksnih ki bi morali to storiti, pa ne zmorejo, ampak iz nekih razlogov take potrebuje druzba, blizja okolica. 4. vsak ze samo, ko se odloci, da bo poiskal ljubezen, je resen!!!! pa ceprav ne ociscen! 5. smo varno vodeni v visje nivoje, le prepustit se moramo... sej dokler bomo ljudje verjeli, da nam lahko pomaga nekdo drug, bomo vedno naleteli na take, ki nas bodo izkoriscali.... 6. uf.... se ze boljse pocutim