Naučil, da določene stvari počnem iz napačnih motivov, da se nekje zadaj skrivajo bedni, hinavski in sebični motivi - razlogi, katerih me je v bistvu kar sram priznat. Pol jasno tud ne moreš z veseljem se neke stvari lotit in jo počet tako, da se ji res posvetiš, da uživaš zraven. No ko si priznaš napako in se lotiš prave stvari, pa vse kar si prej hotel izsilit itak samo pride, da še veš ne kdaj. Pa še to ugotovil, da četudi prebereš ful dobro knjigo ti ta ne more pomagat, če nekega problema sam ne ozavestiš do dna, šele potem se ga osvobodiš. To mora vsak sam pri seb razčistit, šele potem postane srečnejši, korak za korakom, vedno bolj in bolj. Ja treba je tud veliko opazovat in poslušat notranji glas-občutek, ki vedno prav usmerja.