Nosorog, zelo zanimivo mnenje. Sem se kar našel notri. Mogoče pa zato toliko pizdimo nad usodo, ker gledamo tako kratkoročno. Če pogledam nazaj v preteklost, sem zaradi klinčeve usode moral skenslati mnogo želja oz. sem postopno kar izgubil zanimanje za njih, ker pač niso bile uresničljive. Tako je gotovo moralo biti, saj sem zaradi situacije začel razmišljati povsem v drugo smer. Dolgoročno mi je in mi bo to vsekakor koristilo. Medtem sem tudi spoznal druge, globlje želje, ki mi tudi veliko bolj koristijo kot tiste prej - gledano z duhovnega vidika. Odpovedovanje željam zaradi možnega razočaranja, kot praviš - to se mi še vedno dogaja. Morda zato, ker ni še pravi čas za določene želje ali nimam dovolj jajc, kaj jaz vem. Saj vsega naenkrat tudi ne moremo dobiti oz. kar izsiliti. Lepo postopoma se po moje da marsikaj doseči. Če smo skoncentrirani na trenutno stvar oz. znamo uživat v njej, še opazili ne bomo, kdaj bomo napredovali. Če pa gledamo samo naprej, kaj bi še radi imeli pa bomo vseskozi nezadovoljni. Kojc pravi, da želje kažejo, kaj hoče "prasila"-bog z nami v prihodnosti, da je to njena volja. Zakaj bi se torej odpovedal pravim željam? Glede na to, koliko veš oz. znaš filozofirat, bi ti moralo življenje bit pravljica. Moje tudi. Itak pa sončna uprava najbolj ve, kaj je za nas dobro, a ne?